Jedro

Ne glede na to, da je tožbeni predlog enak tako pri izpodbijanju oporoke zaradi oporočne nesposobnosti kot pri pomanjkljivi obličnosti, ker oporoka naj ne bi bila podpisana pred dvema pričama, ne gre za objektivno identiteto takšnih tožbenih zahtevkov. Za presojo o tem, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, je odločilna dejanska podlaga tožbenega zahtevka, ki jo navaja tožeča stranka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep o dedovanju sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje najprej v točki I. ugotovilo, kaj obsega zapuščina po pokojni, kdo so njeni sorodniki, kakšne so bile dedne izjave dedičev ter da je zapustnica z veljavno pisno oporoko pred pričami z dne 22.11.2006 razpolagala s svojim premoženjem, ki ga je imela v času smrti, kar je ugotovilo na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 725/2013 z dne 4.2.2016. Nato je v točki II. na podlagi pisne oporoke pred pričami z dne 22.11.2006 razglasilo dediče po pokojni M. H. tako, kot je bilo določeno v njeni oporoki. V točki III. pa je odredilo Novi KBM d.d. izplačilo denarnih sredstev na računu pokojne posameznim dedičem.

2. Zoper ta sklep o dedovanju se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje dedič S. H. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o dedovanju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče v razlogih sklepa navedlo, da je bila pisna oporoka z dne 22.11.2006 pravnomočno spoznana za veljavno tudi glede obličnosti, kot jo zahteva določba 64. člena Zakona o dedovanju (ZD) in da zato gre za pravnomočno razsojeno zadevo po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 725/2013. Zakaj, sklep ne pojasni. Na postopek izpodbijanja pisne oporoke pred pričami pod opr. št. P 725/2013 je bil pritožnik predhodno napoten na pravdo le zaradi ugotovitve materialne neveljavnosti pisne oporoke pred pričami z dne 22.11.2006 zaradi oporočne nesposobnosti oziroma nerazsodnosti zapustnice. V sodnem postopku pod opr. št. P 725/2013 je šlo le za ugotavljanje neveljavnosti oporoke po napotilu zapuščinskega sodišča na podlagi dejstev, opredeljenih v 61. členu Zakona o dedovanju. V tistem pravdnem postopku se ni vodil spor o tem, ali je bila pisna oporoka pred pričami z dne 22.11.2006 po določbi 76. člena ZD neveljavna, ker ni bila sklenjena ob prisotnosti dveh prič oziroma v nasprotju s 64. členom ZD. Zapuščinsko sodišče pritožnika zaradi tega nikoli ni napotilo na pravdo, ker prej v zapuščinskem postopku to ni bilo znano, saj je pritožnik za tovrstno skrito hibo izvedel šele tekom pravdnega postopka v zadevi pod opr. št. P 725/2013. Zapuščinsko sodišče je z izdajo izpodbijanega sklepa o dedovanju brez prekinitve postopka in napotitve pritožnika na pravdo v njegovo škodo prekršilo določbe zapuščinskega postopka, ker mu ni dalo možnosti, da v še nedokončanem zapuščinskem postopku predhodno uveljavi pomanjkljivosti pri obličnosti oporoke in ga izključilo od dedovanja z neenakim obravnavanjem. Zapuščinsko sodišče navaja, da je sodišče ugotovilo veljavnost oporoke pred pričami z dne 22.11.2006 in s tem očitno šteje, da se pravnomočnost sodnega izreka o veljavnosti oporoke razteza na vsakršno veljavnost le te. Uveljavljanje materialnih pravic, kjer se odloča o drugem dejanskem stanju, o drugem historičnem dogodku, o drugi kršitvi, o drugem materialnem temelju pravice, ne pa o nesposobnosti testiranja pri isti oporoki, se ne more šteti za zadevo, o kateri bi bilo že odločeno ali razsojeno.

3. Na pritožbo dediča S. H. sta odgovorili dedinji B. Č. in J. H. in predlagali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa o dedovanju navedlo, da je bila pisna oporoka pred pričami z dne 22.11.2006 v pravdnem postopku pod opr. št. P 725/2013 (pravilno: I P 725/2013) s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani spoznana za veljavno tudi glede obličnosti, ki jo zahteva 46. člen (pravilno: 64. člen) ZD. Zato zahtevi dediča S. H. po ponovni prekinitvi zapuščinskega postopka, ki jo je podal po izdaji pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I P 725/2013, z dne 4.2.2016, ni ugodilo. Dedič S. H. je namreč ponovno ugovarjal veljavnosti pisne oporoke pred pričami z dne 22.11.2006 zaradi pomanjkanja obličnosti, ker oporoka naj ne bi bila podpisana pred dvema pričama hkrati.

6. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da gre pri zatrjevanju dediča S. H., ko trdi, da pisna oporoka pred pričama z dne 22.11.2006 ni veljavna, ker naj ne bi bila podpisana pred dvema pričama hkrati, za že pravnomočno razsojeno stvar. Tako iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I P 725/2013, z dne 4.2.2016, kot iz sodbe in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2868/2016, z dne 15.2.2017, je razvidno, da sta obe sodišči v razlogih odločb navedli, da dedič S. H. kot tožnik v zadevi opr. št. I P 725/2013 v dejanski podlagi tožbe ni zatrjeval pomanjkljivosti pri obličnosti oporoke z dne 22.11.2006, ker naj ne bi bila podpisana pred dvema pričama hkrati. Tožnik je glede oporoke z dne 22.11.2006 trdil le, da je zapustnica oporoko podpisala, ne da bi razumela, kaj podpisuje. Glede na to pritožnik pravilno zatrjuje, da ne gre za že pravnomočno razsojeno stvar (res iudicata). Ne glede na to, da je tožbeni predlog enak tako pri izpodbijanju oporoke zaradi oporočne nesposobnosti kot pri pomanjkljivi obličnosti, ker oporoka naj ne bi bila podpisana pred dvema pričama, ne gre za objektivno identiteto takšnih tožbenih zahtevkov. Za presojo o tem, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, je odločilna dejanska podlaga tožbenega zahtevka, ki jo navaja tožeča stranka. Le na dejansko podlago tožbe, ki se navaja v tožbi, se lahko nanaša odločitev v izreku sodbe. Ker dedič S. H. v pravdi pod opr. št. I P 725/2013 ni uveljavljal pomanjkljivosti pri obličnosti oporoke z dne 22.11.2006, ker naj ne bi bila podpisana pred dvema pričama hkrati, ne gre za pravnomočno razsojeno stvar, pa čeprav sta obe sodišči (prve in druge stopnje) del obrazložitve posvetili tudi vprašanju, ki ni bilo predmet dejanske podlage tožbe. Ker je zapuščinsko sodišče napačno presodilo, da gre za pravnomočno razsojeno stvar, je dediču S. H. odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD pritožbi dediča S. H. ugodilo, izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj kršitve postopka glede na njeno naravo ne more odpraviti samo (1. odst. 354. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD).

7. Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da gre za pravnomočno razsojeno stvar, ni ugotavljalo, ali je dejstvo, da oporoka naj ne bi bila podpisana pred dvema pričama (ki ga je zatrjeval dedič S. H. šele po prejemu odločitve višjega sodišča v zadevi pod opr. št. I P 725/2013 v vlogah z dne 13.3.2017 in 24.3.2017), med dediči sporno. Od obstoja tega dejstva je namreč odvisna veljavnost pisne oporoke pred pričami z dne 22.11.2006. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je prej navedeno dejstvo med dediči sporno, bo moralo na podlagi 210. člena ZD zapuščinski postopek prekiniti in napotiti dediča, katerega pravico bo štelo za manj verjetno, na pravdo v zvezi z veljavnostjo oporoke z dne 22.11.2006, šele po končani pravdi pa izdati sklep o dedovanju. Če bi takšen postopek izvajalo sodišče druge stopnje, bi bila dedičem odvzeta možnost pravnega sredstva zoper sklep o dedovanju.

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.