Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje glede nadaljevanja postopka je pravilna, saj je Ustavno sodišče odločilo in je odpadel razlog za prekinitev, kot je bil naveden v sklepu o prekinitvi.

Izrek

I.Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek, ki je bil prekinjen do odločitve o predhodnem vprašanju, nadaljevalo z dnem 12. 12. 2024.

2.Zoper takšen sklep se je zaradi kršitev pravdnega postopka pritožila tožena stranka in predlagala, da višje sodišče sklep razveljavi in naj se prekinitev postopka nadaljuje do končne odločitve o ustavnosti in zakonitosti Odloka o občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Domžale. Priglasila je pritožbene stroške.

3.Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, ki je predlagala, da jo višje sodišče zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Preglasila je pritožbene stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je v tej zadevi odredilo prekinitev postopka, saj je bila odločitev sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja zakonitosti OPN v delu, ki se nanaša na spremembo namembnosti tožničinih zemljišč iz stavbnih v kmetijska zemljišča, sodišče pa je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja v skladu s 13. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ko je bilo o predhodnem vprašanju odločeno z odločbo Ustavnega sodišča U-I-218/22 z dne 12. 12. 2024, je sodišče prve stopnje sklenilo, da s tem dnem nadaljuje s postopkom v skladu z drugim odstavkom 208. člena ZPP.

6.Pritožnica v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo pravila postopka, saj v resnici o predhodnem vprašanju še ni bilo odločeno s citirano izdano ustavno odločbo, saj je Ustavno sodišče ugotovilo zgolj, da je sporni OPN v neskladju z Ustavo RS v delu, ki se nanaša na posamezna točno našteta zemljišča, da pa ga ni niti razveljavilo niti odpravilo, pač pa je toženi stranki naložilo, da mora neustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe Ustavnega sodišča, to je do 30. 1. 2026 tako, da zagotovi skrbno tehtanje javnega in zasebnega interesa pri določitvi oziroma spremembi namenske rabe zemljišč. Pritožnica meni, da tako še ni bilo odločeno o predhodnem vprašanju o tem ali je OPN zakonit. Poleg tega to niti ni vprašanje, o katerem bi bilo sploh dopustno odločati kot o predhodnem vprašanju.

7.Določba drugega odstavka 208. člena ZPP določa da, če je sodišče prekinilo postopek iz razlogov, ki so navedeni v 1. točki prvega odstavka (reševanje predhodnega vprašanja) in v drugem odstavku 206. člena ZPP, se postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali pred drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.

8.Pritožbeno sodišče odgovarja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče prve stopnje dne 9. 1. 2020 odločilo, da se postopek prekine do odločitve upravnega sodišča, za katerega se je kasneje v postopku izkazalo, da je tožbo zavrglo in je bila v skladu z Zakonom o ustavnem sodišču (ZUstS) zadeva predložena v odločanje Ustavnemu sodišču, ki je pristojno za presojo ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov. Odločitev sodišča prve stopnje glede nadaljevanja postopka je tako pravilna, saj je Ustavno sodišče odločilo in je tako odpadel razlog za prekinitev, kot je bil naveden v sklepu o prekinitvi.

9.Sklep o nadaljevanju postopka je sklep procesne narave in ni odvisen od utemeljenosti zahtevka. Zato tudi ne predstavlja vsebinske odločitve sodišča o kakšni pravici ali obveznosti udeležencev postopka. Predstavlja le formalno predpostavko za nadaljevanje pred tem prekinjenega postopka. Drugi odstavek 208. člena ZPP, celo daje sodišču možnost, da, kljub prekinitvi po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, postopek, še preden je rešeno predhodno vprašanje, nadaljuje samo, ker je situacijo ocenilo drugače. V tem primeru pa je sodišče prve stopnje počakalo na odločitev Ustavnega sodišča in so tako odpadli razlogi za prekinitev.

10.Pritožba tožene stranke ni utemeljena. Prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/1, 208/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.