Jedro

Odločba o zavrnitvi pridobitve državljanstva je pomanjkljiva, če je v njej samo pavšalno navedeno, da je bil prosilec že večkrat obravnavan in obsojen zaradi kaznivih dejanj in prekrškov zoper javni red in mir.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 3.6.1993.

Obrazložitev

Tožena stranka z izpodbijano odločbo ni ugodila prošnji tožnika za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. V obrazložitvi odločbe navaja, da tožnik sicer izpolnjuje vse pogoje za pridobitev državljanstva na podlagi določbe 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I), da pa je bilo v postopku ugotovljeno, da je bil že večkrat obravnavan in tudi pravnomočno obsojen zaradi storjenih kaznivih dejanj in prekrškov zoper javni red in mir. Zato je tožena stranka ocenila, da v primeru tožnikovega sprejema v državljanstvo Republike Slovenije obstaja nevarnost za javni red Republike Slovenije. Ker je podan razlog iz 3. odstavka 40. člena citiranega zakona, tožnikovi prošnji ni bilo mogoče ugoditi.

Zoper to odločbo je tožnik sprožil upravni spor. V tožbi navaja, da mu tožena stranka očita, da je bil že pravnomočno obsojen zaradi storjenih kaznivih dejanj in prekrškov zoper javni red in mir, pri tem pa v obrazložitvi ni navedeno katerih, niti niso navedene okoliščine, ki naj bi kazale na to, da obstaja nevarnost za javni red. Res je bil tožnik že pravnomočno obsojen, vendar obsodba ne more imeti za posledico nemožnost pridobitve državljanstva. Vsa dejanja, s katerimi je kršil predpise, je storil v vinjenem stanju. Po teh dejanjih se je zdravil. Sedaj je zdravljen alkoholik in ima urejeno družinsko življenje. Je obrtnik, ima taksi službo. Svoje delo pošteno opravlja in plačuje vse družbene obveznosti. Glede na to, da ima zagotovljeno delo, bivanje in urejeno družino, meni, da toženi organ nima podlage za oceno, da njegov sprejem v državljanstvo pomeni nevarnost za javni red. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je ugotovila obstoj razlogov iz 8. točke 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Ti razlogi so razvidni iz spisov v tej zadevi. Vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Z določbo 3. odstavka 40. člena citiranega zakona je dana toženi stranki diskrecijska pravica, da lahko osebi, ki izpolnjuje vse pogoje za pridobitev državljanstva iz 1. odstavka tega člena, zavrne vlogo, če so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena tega zakona - to je, da bi sprejem take osebe v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Toda tudi ko upravni organ odloči po prostem preudarku, mora predhodno popolno ugotoviti dejansko stanje ter v obrazložitvi odločbe navesti ugotovljeno dejansko stanje. Prav tako je upravni organ dolžan navesti razloge, iz katerih bo razvidno, da pri odločanju po prostem preudarku ni ravnal samovoljno ampak v mejah in v skladu z namenom pooblastila, ki mu ga daje zakon (člen 7 ter 2. in 3. odstavek 209. člena v zvezi z 2. odstavkom 4. člena zakona o splošnem upravnem postopku).

O tem, ali bi sprejem določene osebe v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, je po mnenju sodišča mogoče sklepati predvsem na podlagi prejšnjega življenja te osebe. Okoliščina, da je bil prosilec pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj in prekrškov, je zato lahko toženemu organu podlaga za uporabo diskrecijske pravice po 3. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Toda sodišče lahko zakonitost odločitve tožene stranke po prostem preudarku presodi le, če je v obrazložitvi odločbe konkretno navedeno, za kakšna kazniva dejanja in prekrške je bil prosilec pravnomočno obsojen oziroma kaznovan, kdaj in kakšna kazen mu je bila izrečena, ali je izrečena obsodba že brisana in podobno. Sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva in pavšalna, saj navedbe, da je bil tožnik že večkrat obravnavan in pravnomočno obsojen zaradi storjenih kaznivih dejanj in prekrškov zoper javni red in mir, niso z ničemer konkretizirane.

Ker tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe ni v dovoljni meri upoštevala pravila postopka, ni mogoče preizkusiti zakonitosti izpodbijane odločbe. Zato je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena v zvezi z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo ter odločilo kot je navedeno v izreku te sodbe. Določbe zakona o upravnih sporih in zakona o splošnem upravnem postopku je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).