Jedro

Iz zakonske opredelitve, da "delodajalec mora podati odpoved" v navedenih rokih izhaja, da po poteku teh rokov odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga, s katerim je bil seznanjen pred več kot enim mesecem, oziroma ki obstoja že več kot šest mesecev, delodajalec ne more več podati, ne glede na to, ali razlog ob podaji odpovedi še vedno traja, ali pa je že prenehal.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 29.5.2003. Ugotovilo je, da odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita, ker tožena stranka ni dokazala, da bi predhodno tožnika pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve, odpoved iz razloga nesposobnosti pa je bila podana po izteku trideset dnevnega prekluzivnega roka, saj je tožena stranka tožnikovo nesposobnost za delo vodje obrata ugotovila že koncem leta 2002. Hkrati je sodišče ugodilo tudi zahtevku za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja ter toženi stranki naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo na delovno mesto vodje obrata.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da niso bili podani zakoniti pogoji za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi niti iz krivdnega razloga in niti iz razloga nesposobnosti. Pri tem je soglašalo s potekom subjektivnega roka za podajo odpovedi iz razloga nesposobnosti in poudarilo, da tožnikova ustno izražena prošnja, naj se z odpovedjo počaka dva meseca, da si bo poiskal drugo službo, na potek tega roka in zakonitost odpovedi ni mogla vplivati.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Za bistveno šteje presojo, ali so bile posamezne listine tožniku vročene. Navaja, da je sodišče zmotno presodilo, da tožnik ni bil opozorjen na neizpolnjevanje svojih obveznosti. Graja ugotovitev, da je bil razlog nesposobnosti tožnika ugotovljen že koncem leta 2002, saj se je tožnikova nesposobnost kazala vse do podaje sporne odpovedi. Sodišču očita nasprotje med razlogi izpodbijane sodbe in listinami v spisu. Poleg tega vztraja, da bi moralo sodišče odločiti o tožnikovem podrednem zahtevku, ki ga je tožena stranka pripoznala.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani, in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožena stranka v reviziji zmotno zatrjuje, da je sodišče ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 29.5.2003 zaradi problema z vročanjem pošiljk tožniku.

V zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga sodišče soglaša, da tožena stranka ni dokazala obstoja pogoja za zakonitost odpovedi, to je predhodnega pisnega opozorila tožniku na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve v smislu določb 1. odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02). Pisanje toženkinega odvetnika z dne 18.4.2003 nima značaja takega opozorila, saj se nanaša na nameravano odpoved delovnega razmerja iz poslovnih razlogov oziroma ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto. Zato je z vidika odpovedi iz krivdnega razloga pravno nepomembno, ali je bila ta listina tožniku vročena ali ne. Eventualna ustna opozorila tožniku pa niso mogla nadomestiti pisnega opozorila iz 1. odstavka 83. člena ZDR, ki je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

V zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaključek sodišča, da je bila tožena stranka že ob koncu leta 2002 seznanjena z obstojem tega razloga oziroma je že takrat zvedela za tožnikovo nesposobnost za delo vodje obrata, ne nasprotuje izvedenim dokazom in listinam v spisu. Dejansko temelji na navedbah tožene stranke same in izpovedbah z njene strani predlaganih prič, da je tožena stranka že pred koncem leta 2002 zaradi tožnikove nesposobnosti za uspešno vodenje skupine delavcev zaposlila drugega vodjo obrata in od takrat naprej z delom teh delavcev ni bilo več težav. Revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v tej zvezi zato ni utemeljen.

Glede na ugotovitve o tožnikovi nesposobnosti za delo vodje obrata in tožnikov ugovor zamude roka za podajo odpovedi, je sodišče pravilno uporabilo določbe 5. odstavka 88. člena ZDR, v skladu s katerimi mora delodajalec podati odpoved pogodbe o zaposlitvi najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. To velja tudi za redno odpoved iz razloga nesposobnosti, čeprav je lahko razlog nesposobnosti že po svoji naravi trajnega značaja. Iz opredelitve, da "delodajalec mora podati odpoved" v navedenih rokih izhaja, da po poteku teh rokov odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga, s katerim je bil seznanjen pred več kot enim mesecem, oziroma ki obstoja že več kot šest mesecev, delodajalec ne more več podati, ne glede na to, ali razlog ob podaji odpovedi še vedno traja, ali pa je že prenehal. Glede na povedano je sodišče toženkino odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 29.5.2003 utemeljeno štelo za nezakonito, ker je bila podana po poteku trideset dnevnega subjektivnega roka, ko je bila tožena stranka seznanjena z razlogom odpovedi, to je tožnikovo nesposobnostjo za opravljanje dela vodje obrata.

Že sodišče druge stopnje je pravilno pojasnilo, da bi lahko sodišče o tožnikovem podrednem zahtevku za plačilo odpravnine odločalo le, če bi spoznalo, da tožnikov primarni zahtevek ni utemeljen (3. odstavek 182. člena ZPP). Pripoznava podrednega zahtevka na upoštevanje tega pravila ne vpliva.

Glede na obrazloženo revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.