Podatki o lastnikih praznih zemljišč za namene pošiljanja ponudbe za odkup

Datum

24.12.2024

Številka

07120-1/2024/422

Kategorije

Občine, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem nam postavljate vprašanje v zvezi s seznamom praznih nepremičnin oz. lastniki le-teh. Zanima vas, ali je zakonita obdelava podatkov o lastništvu nepremičnin (ki so javno dostopni v zemljiški knjigi) za namene pošiljanja ponudb lastnikom zadevnih nepremičnin za odkup. Dodatno pojasnjujete, da gre za potrebe izvajanja dejavnosti javnega stanovanjskega sklada oz. občine (zapolnitve praznih nepremičnin, pridobitve stanovanjskega fonda). Občina razpolaga s podatki o nepremičninah, v katerih nima nihče prijavljenega bivališča in tako vas zanima, ali bi bilo zakonito, da bi stanovanjski sklad prejel takšno evidenco in jo povezal s podatki iz javne zemljiške knjige za namen kontaktiranja lastnikov nepremičnin. Kontaktiral bi jih v okviru akcije zapolnitve praznih nepremičnin na naslove, razvidne iz zemljiške knjige.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Podatki o lastništvu nepremičnin v zemljiški knjigi so sicer javni, vendar pa zahteva nadaljnja obdelava osebnih podatkov, pridobljenih iz zemljiške knjige, natančnejšo presojo.

Pri presoji kakršnekoli nadaljnje obdelave javno dostopnih podatkov je skladno s 86. členom ZVOP-2 treba izhajati iz namena, zaradi katerega so bili ti podatki določeni kot javni. IP v mnenju sicer ne more opraviti dokončne presoje, ali bi bila predlagana uporaba javno objavljenih podatkov o lastništvu nepremičnin za namene »uparjanja« s podatki o praznih nepremičninah, s katerimi razpolaga občina, ter pošiljanja ponudb za odkup, zakonita ali ne. Takšno presojo boste morali opraviti sami, vendar boste morali v skladu z načelom odgovornosti znati izkazati skladnost namena javne objave v zemljiški knjigi s pošiljanjem ponudb za odkup. IP je v podobnem mnenju, objavljenem po začetku veljavnosti ZVOP-2 zapisal, da se glede na namen, opredeljen v ZZK-1, to zdi težko verjetno.

Nadalje IP poudarja, da bi z opisanim ravnanjem ustvarili novo zbirko osebnih podatkov in bi morali tudi glede tega preveriti, ali obstaja ustrezna pravna podlaga glede na navedene namene.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe in so sledeče:

-privolitev (točka a)),

-sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka b)),

-zakonska obveznost (točka c)),

-zaščita življenjskih interesov posameznika (točka d)),

-izvajanje javne naloge (točka e) v zvezi s četrtim odstavkom 6. člena ZVOP-2),

-zakoniti interesi upravljavca, če ne prevladajo interesi in pravice oz. svoboščine posameznika (točka f)).

Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora torej obstajati ustrezna pravna podlaga, ki jo mora že pred obdelavo osebnih podatkov natančno razčistiti upravljavec osebnih podatkov, ki mora biti zmožen tudi dokazati zakonitost obdelave osebnih podatkov.

V primeru, ko govorimo o obdelavi osebnih podatkov s strani javnega stanovanjskega sklada, je treba preveriti predvsem, ali je podana podlaga iz točke c (izpolnjevanje zakonske obveznosti) ali točke e (izvajanje javne naloge). Pri tem je pomembno upoštevati tudi, da mora biti za vsak namen obdelave osebnih podatkov podana pravna podlaga. Če prikažemo to plastično na predstavljenem primeru, mora biti podana pravna podlaga za črpanje osebnih podatkov iz zemljiške knjige, nato za morebitno združevanje podatkov iz dveh evidenc (»uparjanje« podatkov), nenazadnje pa še za posredovanje dopisov s ponudbo za odkup nepremičnin.

Pridobivanje podatkov iz zemljiške knjige načeloma ne bo sporno zaradi javnosti teh podatkov. Vendar pa zahteva nadaljnja obdelava osebnih podatkov, pridobljenih iz zemljiške knjige, natančnejšo presojo.

IP opozarja (gl. tudi mnenje št. 07121-1/2023/1090 z dne 29. 8. 2023), da čeprav so določeni osebni podatki, npr. ime in priimek ter naslov lastnika nepremičnine iz zemljiške knjige, javno dostopni, to še ne pomeni, da izgubijo naravo osebnega podatka in da se lahko neomejeno nadalje uporabljajo za kakršenkoli namen. Kot je zapisalo Ustavno sodišče RS v odločbi US št. U-I-98/11 z dne 26. 9. 2012, to, da je podatek o lastniku javno dostopen v zemljiški knjigi, sicer pomeni, da ga sme vsakdo pridobiti in ga uporabljati skladno z namenom, zaradi katerega je javno dostopen, ne spreminja pa njegove narave. Tudi ko gre za javno dostopne osebne podatke, je treba pri vsakokratnem načinu njihove obdelave izhajati iz namena, zaradi katerega so bili ti podatki določeni za javne, sicer bi bil ustavna zahteva po uzakonitvi namena obdelave osebnega podatka (38. člen Ustave RS) sama sebi namen, saj uzakonjeni namen javne objave ne bi več začrtoval meja dopustne uporabe teh podatkov. V opombi št. 10 navedene odločbe je Ustavno sodišče RS še ponazorilo, da v takem primeru ne bi bile izključene niti tako skrajne situacije, kot je npr. postavljanje informativnih tabel v naseljih s podatki o posameznih nepremičninah in njihovih lastnikih – ker je slednje pač javno objavljeno v zemljiški knjigi.

Skladno z navedenim stališčem je v 86. členu ZVOP-2 izrecno določeno, da se lahko osebni podatki iz javne knjige, urejene z zakonom, uporabljajo le v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen. Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZZK-1) pa v 1. členu določa, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami.

Pri presoji kakršnekoli nadaljnje obdelave javno dostopnih podatkov je skladno s 86. členom ZVOP-2 torej treba izhajati iz namena, zaradi katerega so bili ti podatki določeni kot javni. IP v mnenju sicer ne more opraviti dokončne presoje, ali bi bila predlagana uporaba javno objavljenih podatkov o lastništvu nepremičnin za namene »uparjanja« s podatki o praznih nepremičninah, s katerimi razpolaga občina ter pošiljanja ponudb za odkup, zakonita ali ne. Kot je v zgoraj citiranem sorodnem primeru zapisal IP pa se glede na namen, opredeljen v ZZK-1, to zdi težko verjetno.

Nadalje poudarjamo, da bi z opisanim ravnanjem ustvarili novo zbirko osebnih podatkov in bi morali tudi glede tega preveriti, ali obstaja ustrezna pravna podlaga glede na navedene namene. IP predlaga, da takšno presojo opravite v okviru ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov v smislu 35. člena Splošne uredbe kot priporočenega koraka. Več o tem si lahko preberete na https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/klju%C4%8Dna-podro%C4%8Dja-uredbe/ocena-u%C4%8Dinka-v-zvezi-z-varstvom-podatkov/.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., vodja mednarodnega sodelovanja