21. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 5. junija 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 104/2004 z dne 16. 6. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 873/2003 z dne 15. 10. 2003 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 2021/2001-II z dne 19. 4. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožnikov tožbeni zahtevek, po katerem naj bi ugotovilo, da je lastnik poslovnih stavb s funkcionalnim zemljiščem, in sicer parcel št. 2078, št. 2079 in št. 2077, vse vl. št. 2037 k. o. V., kar naj bi bila tožena stranka dolžna priznati in pritožniku izstaviti zemljiškoknjižno listino. Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo. Odločitev sodišč temelji na stališču, da pritožnik s pravnim poslom ni kupil nepremičnin, temveč le premičnine, to je montažne objekte, katere se je ob nakupu tudi zavezal "odmontirati in odpeljati" s spornih nepremičnin, takšen pravni posel pa ne more biti podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Vrhovnemu sodišču očita, da ni odgovorilo na njegove revizijske očitke o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka. Dalje pojasnjuje, kakšen je bil (zgodovinsko gledano) režim nepremičninskih upravičenj, katerega bi morala sodišča po njegovem mnenju upoštevati pri odločanju. Poudarja, da poslovne stavbe niso nikakršne premičnine, temveč gre za nepremičnine. Zato vztraja pri stališču, da je z njihovim nakupom pridobil lastninsko pravico na njih ter na ustreznem delu funkcionalnega zemljišča. Sodišči prve in druge stopnje naj bi zato "absolutno kršili materialno pravo" in mu odrekli stvarne pravice, ki jih je pridobil na osnovi veljavno sklenjenega pravnega posla.

B.

3.Kršitev pravice iz 22. člena Ustave pritožnik utemeljuje z zatrjevanjem, da Vrhovno sodišče ni odgovorilo na njegove revizijske očitke o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka. Ti očitki niso utemeljeni. Ne samo zato, ker pritožnik v ustavni pritožbi teh očitkov ne konkretizira, temveč predvsem zato, ker jih ni konkretiziral niti v reviziji. Zato Vrhovno sodišče, kot mu je tudi pojasnilo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, teh očitkov ni moglo preizkusiti.

4.Pritožnik v preostalem delu sodiščem očita zgolj napačno uporabo materialnega prava. S takšnimi očitki pa ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Pritožnik sicer zatrjuje kršitev pravice iz 22. člena Ustave tudi v zvezi s pravilno uporabo prava, vendar ta očitek tudi v tem delu ni utemeljen. Procesno jamstvo, ki izhaja iz 22. člena Ustave, bi bilo kršeno v primeru, če bi bila izpodbijana sodba tako očitno napačna in brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno. Oceno arbitrarnega ravnanja bi torej Ustavno sodišče lahko izreklo le, če sodišče svoje odločitve sploh ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti tako, da bi bilo mogoče sklepati, da ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega pa sodbi Vrhovnega sodišča (ta je namreč predmet preizkusa v postopku odločanja o ustavni pritožbi, in ne sodbi nižjih sodišč, zoper kateri je pritožnik že izčrpal pravna sredstva) ni mogoče očitati. Vrhovno sodišče je razumno obrazložilo svoje stališče, zakaj pritožnik nima pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah. Pojasnilo mu je, da zato, ker ni kupil nepremičnin, temveč le montažne objekte, katere se je ob nakupu tudi zavezal odstraniti iz spornih nepremičnin.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger