Jedro

Namen stikov pod nadzorom je ravno v tem, da se omogoči stike, ne da bi bil otrok izpostavljen fizičnemu ali psihičnemu ogrožanju, ter da se hkrati pod nadzorom strokovnega delavca CSD oceni potek stikov in njihovo koristnost za otroka.

Z začasnimi odredbami v družinskopravnih zadevah se namreč začasno uredi izjemen položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog za spremembo začasne odredbe I Z 71/2023 z dne 25. 10. 2023 zavrne.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Oris zadeve in dosedanji tek postopka

1.Udeleženca postopka sta nekdanja zunajzakonska partnerja in starša mld. A. A., roj. ... 2016. V okviru predhodnega svetovanja sta se aprila 2021 dogovorila, da bosta za A. A. skrbela skupaj, tako da A. A. z vsakim od njiju izmenično preživi po en teden.

2.Sodišče prve stopnje je na predlagateljičin predlog dne 25. 10. 2023 izdalo začasno odredbo I Z 71/2023, s katero je odločilo, da stiki med A. A. in očetom potekajo tako, da se najprej izvedejo štirje stiki pod nadzorom strokovnega delavca CSD, po izvedbi štirih stikov pod nadzorom pa se stiki začnejo izvajati tako, da potekajo vsak torek, ko oče prevzame A. A. v šoli in jo ob 18.00 vrne na dom matere. Po izvedbi štirih samostojnih stikov med tednom se začnejo poleg njih izvajati tudi stiki med vikendom, in sicer vsako drugo soboto od 9.00 do 18.00. Za primer kršitve začasne odredbe o stikih je prvostopenjsko sodišče določilo denarno kazen v višini 250 EUR. Očetu je naložilo, da se vključi v program Neverjetna leta, obema od staršev pa, da se vključita v terapijo, znotraj katere bosta predelovala zamero do drugega od staršev in pridobivala veščine za izboljšanje medsebojnega odnosa. Nadalje je očetu naložilo plačevanje začasne preživnine v višini 150 EUR mesečno, materi pa, da v roku 7 dni od izdaje začasne odredbe vloži ustrezen predlog za ureditev varstva in vzgoje, stikov in preživnine, sicer bo sodišče postopek zavarovanja ustavilo in opravljena dejanja razveljavilo.

3.Mati je 11. 12. 2023 vložila predlog za spremembo izdane začasne odredbe v delu, ki se nanaša na stike. Predlagala je, da sodišče izda novo začasno odredbo, s katero se bo izvajanje stikov pod nadzorom podaljšalo še za najmanj tri mesece, preden se stiki začnejo izvajati skladno z začasno odredbo I Z 71/2023. Navajala je, da se je na zadnjem stiku pod nadzorom izkazalo, da ima oče še vedno težave s pretiranim uživanjem alkohola in zato ogroža A. A.

Odločitev sodišča prve stopnje

4.Z izpodbijanim sklepom z dne 16. 2. 2024 je sodišče prve stopnje začasno odredbo z dne 25. 10. 2023 v 1., 2. in 3. točki spremenilo na naslednji način:

1)Stiki med očetom ter mld. A. A. se začasno izvajajo tako, da potekajo v prostorih Centra za socialno delo X., Enota Y. (CSD), pod nadzorom strokovnega delavca CSD, in sicer ob sredah med 16.00 in 17.00 uro ali ob drugem terminu, usklajenem med staršema in CSD.

CSD je dolžan staršema in otroku nuditi strokovno pomoč pri izvajanju stikov, nato pa spremljati potek stikov in sodišču o izvajanju stikov pod nadzorom enkrat mesečno posredovati poročilo in mnenje.

2)Stiki med A. A. in očetom potekajo tudi preko videoklica ali telefona, in sicer vsak ponedeljek in soboto ob 18.00 uri. Mati je dolžna poskrbeti, da ob določenem terminu A. A. pokliče očeta in izvede stik.

3)Za primer kršitve izdane začasne odredbe se kršitelju izreče denarna kazen v višini 300 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa bo sodišče izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo, višjo kazen za primer, če bo kršitelj ponovno ravnal v nasprotju z obveznostmi iz izdane začasne odredbe.

Sodišče prve stopnje je odločilo še, da ta začasna odredba začne veljati takoj in velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do končne odločitve v tem postopku, vendar najdalj 9 mesecev. V preostalem delu (to je glede obveznosti vključitve staršev v programe in glede začasne preživnine) ostane začasna odredba I Z 71/2023 z dne 25. 10. 2023 še naprej v veljavi.

Pritožba in odgovor na pritožbo

5.Zoper sklep sodišča prve stopnje se preko pooblaščenca pritožuje oče. Izrecno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, po vsebini pa tudi zmotno uporabo materialnega prava in postopkovne kršitve. V večjem delu povzema zakonske določbe, dosedanji tek postopka in ponavlja svoje navedbe pred sodiščem prve stopnje. Zanika materine navedbe o njegovem popivanju in neustrezni skrbi za A. A. Navaja, da mati A. A. pretirano sprašuje o dogajanju pri njem, ji onemogoča stike z njim in njegovimi družinskimi člani, jo želi odtujiti ter z njo manipulira. Izpostavlja, da je bil materin predlog za ureditev varstva in vzgoje, stikov in preživnine vložen prepozno. Meni, da je prvostopenjsko sodišče postopalo arbitrarno in enostransko. Nazadnje izpodbija tudi določitev denarne kazni, ki se mu zdi nepotrebna in pretirana.

6.Mati v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške.

Odločitev o pritožbi

7.Pritožba je utemeljena.

O procesnih predpostavkah

8.Pritožbeno sodišče najprej zavrača očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi prepozno vloženega predloga postopek v zvezi z začasno odredbo ustaviti. Prvi sklep o začasni odredbi je bil izdan 25. 10. 2023. Ker je bil izdan še pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o vzgoji in varstvu ter stikih (166. čl. Družinskega zakonika, DZ), je sodišče prve stopnje v njem predlagateljici naložilo, da v roku 7 dni vloži ustrezen predlog za ureditev varstva in vzgoje, stikov ter preživnine, sicer bo postopek ustavilo in opravljena dejanja razveljavilo. Predlagateljica je tak predlog poslala preko priporočene pošte 2. 11. 2023, na zadnji dan roka. Nepravdni postopek sicer začne teči, ko predlog prispe k sodišču ali ko sodišče v postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, opravi prvo procesno dejanje (3. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1). A če se vloga pošlje po pošti priporočeno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (2. odst. 112. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. čl. ZNP-1). Zato je bil predlog za ureditev varstva in vzgoje, stikov ter preživnine vložen pravočasno, ne glede na to, da ga je prvostopenjsko sodišče dejansko prejelo šele 6. 11. 2023.

O pogojih za izdajo začasne odredbe

9.DZ v 161. členu določa, da sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Začasno odredbo o stikih pod nadzorom natančneje urejata 163. in 164. člen DZ.

10.Sodišče prve stopnje je prvo začasno odredbo (z dne 25. 10. 2023), s katero je določilo najprej štiri stike pod nadzorom in nato omejene samostojne stike, izdalo ob soglasju strank na podlagi materinega predloga. Ta je navajala, da oče redno uživa alkohol, tudi v pričo A. A., da pogosto prespita kar pri njegovem prijatelju, da nasprotni udeleženec ob tem A. A. pušča samo v sobi, da se A. A. tam dolgočasi in da zaradi njega pogosto zamudi v šolo. Nadalje naj bi jo ogrožal s tem, ko naj bi po vračanju iz Barcelone med vožnjo z letališča skupaj s prijateljema pil alkohol. Mati je zatrjevala tudi nasilje nasprotnega udeleženca do nje in do njegove bivše partnerke. Po izdani začasni odredbi je 11. 12. 2023 vložila predlog za spremembo začasne odredbe, ker naj bi se 6. 12. 2023 na četrtem stiku pod nadzorom izkazalo, da ima oče še vedno težave z alkoholom.

11.Prvostopenjsko sodišče je napačno štelo za bolj verjetno kot ne, da nasprotni udeleženec ogroža A. A. zaradi prekomernega uživanja alkohola in ocenilo, da mora zato že izdano začasno odredbo spremeniti. Pri tem je napačno uporabilo dokazno breme, dokazni standard in pa napačno ocenilo potrebnost spreminjanja začasno že določenega (omejenega) režima stikov med A. A. in njenim očetom. Slednjemu je namreč neutemeljeno naložilo, da dokaže, da nima (za A. A. ogrožujočih) težav z alkoholom, namesto obratno. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da je stike pod nadzorom podaljšalo, dokler ne bi nasprotni udeleženec s pomočjo izvedenca toksikološke stroke dokazal, da takih težav nima.

12.Sodišče prve stopnje pravilno navaja, da je standard verjetnosti izpolnjen, če več razlogov oz. dokazov govori v prid neki trditvi, kot pa proti njej, nato pa ta standard uporabi napačno, saj je navedlo, da je izpolnjen kljub temu, da je CSD ocenil, da so materine trditve o očetovi zlorabi alkohola šibke in da ni možno oceniti, ali so dekličine navedbe verodostojne ali plod materinega vpliva. CSD ima v postopku podobno vlogo kot izvedenec, vsaj dokler slednji ni angažiran. Zato je sodišče brez podlage v nasprotju z mnenjem CSD zaključilo, da ocenjuje dekličine izjave za resnične. Utemeljen je pritožbeni očitek, da je glede domnevne očetove alkoholiziranosti na stiku 6. 12. 2023 neutemeljeno bolj verjelo materi kot pa strokovni delavki CSD, ki je bila na stiku ves čas navzoča.

13.Celo če bi materini očitki v zvezi z očetovim prekomernim uživanjem alkohola držali, ni nujno, da bi to A. A. ogrožalo v primeru zelo omejenih osebnih stikov, kot so določeni z veljavno začasno odredbo. Taka verjetnost ni z ničemer izkazana. Večina materinih navedb o očetovem neprimernem ravnanju se namreč nanaša na njegova ravnanja v okviru daljših stikov, ko A. A. pri njem tudi prespi - gre za ponočevanje, nočitev pri prijatelju, zamujanje v šolo in podobno. Nevarnost takšnega ravnanja je izključena že s prvo začasno odredbo, ki očetove stike z A. A. omejuje na zgolj en popoldanski stik na teden in nato še en celodnevni stik vsako drugo soboto (obakrat do 18. ure). Edini od očitkov, ki bi lahko kazal na ogrožanje A. A. v tem času, je vožnja pod vplivom alkohola, a tudi ta ni dokazana niti s stopnjo verjetnosti. Tudi če bi držalo, da je nasprotni udeleženec s svojima prijateljema v avtomobilu pil alkohol (pa za to ni, razen predlagateljičinih navedb, v spisu nobenih dokazov, ki bi navedeno dokazovali vsaj s stopnjo verjetnosti), to še ne pomeni, da je bil voznik avtomobila vinjen. Mati ob dogodku ni bila prisotna, niti ni nikjer nobenega podatka o eventuelnem tovrstnem prometnem prekršku, ne tedaj ne sicer.

14.Namen stikov pod nadzorom je ravno v tem, da se omogoči stike, ne da bi bil otrok izpostavljen fizičnemu ali psihičnemu ogrožanju, ter da se hkrati pod nadzorom strokovnega delavca CSD oceni potek stikov in njihovo koristnost za otroka. Iz vseh poročil CSD v spisu izhaja, da stiki pod nadzorom med nasprotnim udeležencem in A. A. potekajo v skladu s protokolom CSD ter so A. A. v korist. Iz interakcije med njima je opaženo, da je A. A. na očeta čustveno navezana, želi si njegove bližine in na stikih ne kaže znakov stiske ali neugodja. Oče se na njene potrebe ustrezno odziva in v celoti poskrbi za vsebino stikov. Stiki pod nadzorom so torej bili uspešno izvedeni (bili so kvalitetni, prijetni in otroku v korist), zato po presoji pritožbenega sodišča ni prav nobenega razloga, da se ne bi začeli izvajati (omejeni) samostojni stiki, kot so bili določeni z 2. točko začasne odredbe z dne 25. 10. 2023. Navedenega zaključka ne spremeni potek stika dne 6. 12. 2023. Iz poročila CSD izhaja, da je nasprotni udeleženec na ta stik sicer prišel v slabšem psihofizičnem stanju in je bil na stiku manj prisoten oziroma aktiven, a A. A. na stiku kljub temu ni kakorkoli ogrožal, niti se ni neprimerno vedel. Kot že omenjeno, je strokovna delavka izrecno zapisala, da vinjenosti ni zaznala. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da je v poročilu CSD o tem stiku zapisano, da je nasprotni udeleženec že med samim stikom smrkal, kar verjetno potrjuje njegove navedbe, da se je tisti dan slabo počutil in da je zvečer dobil vročino.

15.Nadalje na odločitev o (ne)nadzorovanosti stikov tudi ne more vplivati obnašanje nasprotnega udeleženca na naroku za glavno obravnavo. Impulzivno obnašanje, podajanje pripomb, skakanje v besedo drugim in samovoljna predčasna zapustitev naroka niso ravnanja, ki bi kazala na ogrožanje otroka.

16.Materine navedbe o neprimernem obnašanju nasprotnega udeleženca in njegovem prekomernem zauživanju alkohola lahko vzbujajo dvom o primernosti njegove skrbi za A. A. A ta dejstva se bo ugotavljalo pri odločanju o predlogu za ureditev varstva in vzgoje, stikov ter preživnine - med drugim tudi s pomočjo izvedenca psihologa. V postopku z izdajo začasne odredbe (oziroma njene spremembe) pa se presoja le, ali so potrebni (dodatni) ukrepi, da se zavaruje otroka. Z začasnimi odredbami v družinskopravnih zadevah se namreč začasno uredi izjemen položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. V obravnavanem primeru dodatni ukrepi niso potrebni, saj je potencialna ogroženost mld. A. A. že ustrezno preprečena s prvo začasno odredbo, ki stike z očetom močno omejuje in izključuje nočitve. Pritožbeno sodišče ne more pritrditi prvostopenjski oceni v 28. točki obrazložitve, da A. A. ogroža realna možnost (verjetnost?), da bi bil nasprotni udeleženec na stikih v vinjenem stanju in bi se vedel neprimerno. Kot izhaja iz poročil CSD, se nasprotni udeleženec na nobenem od nadzorovanih stikov ni vedel neprimerno, niti ni CSD na nobenem od stikov zaznal vinjenosti. Utrujenosti in slabše zbranosti na stiku ni mogoče šteti za neprimerno vedenje, ki bi deklico ogrožalo. Za spremembo že izdane začasne odredbe zato ni videti nobenih verjetno izkazanih razlogov.

O denarni kazni

17.Glede denarne kazni, ki jo je sodišče v izpodbijanem sklepu določilo na 300 EUR, sodišče druge stopnje ugotavlja, da o tem prvostopenjski sklep nima razlogov. Že s prvo začasno odredbo z dne 25. 10. 2023 je bila določena denarna kazen za primer kršitve izdane začasne odredbe o stikih, in sicer v višini 250 EUR. Sodišče druge stopnje ne vidi razlogov za njeno povišanje, niti niso takšni razlogi navedeni v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča tudi v tem delu neutemeljena. Pritožbeno sodišče ob tem pojasnjuje, da denarna kazen ni določena samo za primer kršitve začasne odredbe o stikih s strani očeta, temveč tudi za primer, če bi odredbo kršila mati (če bi denimo očetu onemogočala stike, kot so bili določeni z začasno odredbo z dne 25. 10. 2023).

Sklepno

18.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se predlog za spremembo začasne odredbe zavrne.

Pritožbeni stroški

19.O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (151. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161, 163, 164, 166 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 3, 42 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 112, 112/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.