Jedro

Podana je ponovitvena nevarnost in begosumnost pri starejšem mladoletniku, ki je med pobegom iz prevzgojnega doma storil novi k.d. po členu 172/1 in 222/2 KZ RS.

Izrek

Pritožba zagovornice st. mladoletnika se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je bil zoper st. mladoletnika zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj izsiljevanja po I. odst. 172. čl. in nasilniškega obnašanja po II. odst. 222. čl. KZ RS iz razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki II.

odst. 191. čl. Zakona o kazenskem postopku odrejen pripor.

Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožila zagovornica st. mladoletnika zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da pripor zoper st. mladoletnika odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Po proučitvi podatkov kazenskega spisa ter pritožbenih navedb zagovornice st. mladoletnika ni prav nobenih pomislekov v ugotovitve in zaključke prvostopnega sodišča, da sta pri obdolženem st. mladoletniku nedvomno podana oba priporna razloga. Iz podatkov kazenske ovadbe izhaja tudi utemeljen sum, da je sodeloval pri obeh navedenih kaznivih dejanjih. Ker pa naj bi obe navedeni kaznivi dejanji storil med tem, ko je pobegnil iz Vzgojnega zavoda Radeče, v katerem je bil na izvrševanju vzgojnega ukrepa, ki mu je bil izrečen pred nekaj meseci zaradi več storjenih kaznivih dejanj, je tako nedvomno podana nevarnost, da v kolikor bi bil zoper njega sedaj pripor odpravljen in bi bil vrnjen v prevzgojni dom na izvrševanje vzgojnega ukrepa, utegnil ponovno pobegniti in seveda na begu storiti nova kazniva dejanja kot naj bi to že storil in kot je to razvidno iz podatkov tega kazenskega spisa. Zaradi tega so ugotovitve prvostopnega sodišča, ki je zoper st. mladoletnika odredilo pripor kot izjemen ukrep, povsem na mestu in navedbe pritožbe, ki se zavzemajo za vrnitev st. mladoletnika v prevzgojni dom teh ugotovitev ne morejo omajati. Zato pritožbi ni bilo moč ugoditi.