Jedro

Pri izvršbi na letalo je treba primarno uporabiti določbe Zakona o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu, subsidirano pa določbe Pomorskega zakonika o izvršbi na ladjah ter določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor stvarne in krajevne nepristojnosti ter odločilo, da je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tej izvršilni zadevi. V nadaljevanju je ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi opr.št. I z dne 23.12.2003 delno ugodilo tako, da ostane sklep o izvršbi v 1. točki izreka v veljavi le še za znesek glavnice v višini 31.712,00 SIT ter za zakonske zamudne obresti od tega zneska za čas od 1.4.1992 dalje do plačila, ter v 3. (pravilno 2.) točki izreka, medtem ko je v preostalem delu ugovor zavrnilo. Dolžniku je naložilo še plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika v znesku 2.871,00 SIT.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep tako spremeni, da ugovoru v celoti ugodi ter sklep o izvršbi razveljavi tudi v preostalem delu in izvršilni postopek ustavi. Vztraja na tem, da njegova pasivna legitimacija ni podana, saj se naziv dolžnika v predlogu za izvršbo razlikuje od naziva v izvršilnem naslovu, na podlagi katerega je bila izvršba dovoljena, pri čemer upnik tudi ni izkazal pravnega nasledstva med obema navedenima subjektoma. Drugi pritožbeni očitek pa se nanaša na prvostopno zavrnitev njegovega ugovora nedopustnosti na predlaganem predmetu izvršbe. Kot je že pojasnil v ugovoru, so letala nujni pogoj za opravljanje njegove gospodarske dejavnosti, zato tako skladno z določbo 80. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 40/04 - uradno prečiščeno besedilo, s spr.; ZIZ), kot tudi skladno z določbo 1. odst. 206. člena Zakona o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu (Ur.l. RS, št. 12/2000; v nadaljevanju ZOSRL) ne morejo biti predmet izvršbe. Dodaja še, da bi moral upnik tudi sicer dokazati, da je letalo njegova last. Sam lastništvo zanika, saj ima vsa letala v svoji zračni floti najeta. Prilaga še sklep, ki ga je Okrajno sodišče v Kranju dne 11.5.2004 izdalo v izvršilni zadevi opr.št. I , v kateri je v povsem identični zadevi njegovemu ugovoru o nedopustnosti predmeta izvršbe ugodilo.

Pritožba je bila vročena v vednost upniku, ki se o pritožbenih izvajanjih dolžnika ni izrekel. Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik v pritožbi neutemeljeno vztraja na ugovoru pasivne legitimacije. Kot mu je bilo pojasnjeno že v razlogih izpodbijanega sklepa, je upnik s predložitvijo izpiska iz sodnega registra izkazal, da se izvršilni naslov nanaša na dolžnika, ki pa je po njegovi izdaji spreminjal svojo firmo in sedež.

Pritožbeno sodišče tudi pritožbenim izvajanjem o utemeljenosti ugovora nedopustnega predmeta izvršbe po 7. točki 1. odst. 55. člena ZIZ ne more pritrditi. V tem delu je sodišče prve stopnje materialno pravo sicer res zmotno uporabilo, s tem, ko je svojo odločitev oprlo na določbo 80. člena ZIZ, namesto pravilno na določbo 206. člena ZOSRL, ki jo je treba glede na določbo 2. odst. 1. člena ZIZ uporabiti v tej zadevi, vendar to na pravilnost odločitve, glede na vsebinsko smiselno enaki določbi, ni vplivalo. Tudi ZOSRL namreč v citirani določbi določa, da letalo, ki je last dolžnika, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne more biti predmet izvršbe, če je dolžniku nujno potrebno za opravljanje njegove dejavnosti. To pomeni, da iz izvršbe niso izvzeta vsa letala, četudi predstavljajo dolžnikova osnovna sredstva za opravljanje dejavnosti letalskih prevozov, temveč samo tista, za katera dolžnik izkaže, da bi mu njihov rubež onemogočil (in ne morebiti zgolj zmanjšal obseg) opravljanja dejavnosti. Zato je treba pritrditi prvostopnemu stališču, da dolžnik zgolj z ugovorno navedbo, da "so letala pogoj za opravljanje njegove gospodarske dejavnosti" ni izkazal, da izvršba na letalo ne bi bila dopustna. Dolžnik namreč ni trdil, še manj pa je to izkazal, da za opravljanje svoje dejavnosti nujno potrebuje prav vsa letala, ki jih poseduje. Do drugačne odločitve v tej zadevi tudi dolžnikovo sklicevanje na drugačno odločitev prvostopnega sodišča v izvršilni zadevi opr.št. I ne more pripeljati, saj so sodniki pri odločanju vezani le na ustavo in zakon (prim. 1. odst. 3. člena Zakona o sodiščih; Ur.l. RS, št. 19/94 s spr.), ne pa na posamezne sodne odločbe v drugih podobnih zadevah (ki lahko nanje vplivajo le z močjo argumenta). Drugače bi bilo seveda, če bi odločitev sodišča v citirani zadevi predstavljala utečeno sodno prakso, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni tako, saj je utečena sodna praksa pri presoji, ali so dolžnikova osnovna sredstva izvzeta iz izvršbe ali ne (sicer upoštevaje določbo 80. člena ZIZ, ki pa jo je glede na podobno vsebino mogoče analogno uporabiti tudi za ta primer), drugačna, takšna, kot jo je sodišče prve stopnje sprejelo v izpodbijanem sklepu (prim. sklep VSL II Cpg 249/2000 z dne 18.5.2000, sklep VSK I Cpg 47/2000 z dne 28.3.2000, sklep VSL II Cpg 990/2000 z dne 25.1.2001, sklep VSL III Cp 1968/2002 z dne 29.10.2002).

Pritožbenih izvajanj o neizkazanosti dolžnikovega lastništva na letalu pa pritožbeno sodišče ne more upoštevati že iz razloga, ker jih dolžnik prvič uveljavlja šele v pritožbi (prim. 1. odst. 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), so pa tudi sicer neutemeljena.

Ker ZOSRL v zvezi z izkazom lastništva na letalu nima posebnih določb, je treba glede na določbo 2. odst. 201. člena ZOSRL glede tega vprašanja uporabiti določbe o izvršbi na ladjah, ki jih vsebuje Pomorski zakonik (Ur.l. RS, št. 26/2001). Slednji v določbi 846. člena določa, da mora upniku v primeru, ko tuja ladja, na katero se zahteva izvršba, ob vložitvi predloga za prodajo še ni zaustavljena, le verjetno izkazati, da je ladja dolžnikova lastnina, medtem ko mora dokazila o lastništvu (v roku 3 dni) predložiti šele na poziv sodišča, ki ga sodišče izda potem, ko je tuja ladja že zaustavljena.

Po povedanem je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - Ur.l. RS. št. 36/04 s spr. (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), saj pritožbeno sodišče v prvostopnem postopku in odločbi tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s

15. členom ZIZ).

Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).