Jedro

Mrtva fizična oseba ne more biti subjekt pravic in je zato ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo kot imetnika pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep vodje zemljiške knjige z dne 29.6.2004 v točki f (v delu, ki se nanaša na vknjižbo lastninske pravice na V.M.K. do ¼) se r a z v e l j a v i t a in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa v razveljavljenem delu ter ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor udeležencev M.B.J. in M.J. zoper sklep vodje zemljiške knjige z dne 29.6.2004 v delu, ki se nanaša na vkniižbo lastninske pravice na pok. V.M.K. in sklep vodje zemljiške knjige v tem delu potrdilo.

Zoper sklep se pritožujeta M.B.J. in M.J. po pooblaščencu zaradi bistvenih kršitev postopka in predlagata, da se izpodbijani sklep razveljavi. Navajata, da je bila nezakonito vknjižena lastninska pravica na V.M.K., ki je pokojna že od leta 1995. Na predpostavko procesne sposobnosti biti stranka mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je zato storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 2. odst. 120. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje se ne more v celoti strinjati z razlogi sodišča prve stopnje, ki je z izpodbijanim sklepom potrdilo sklep vodje zemljiške knjige, na podlagi katerega je pri nepremičninah, vpisanih v vl. 1044 k.o. P., vknjižila lastninsko pravico tudi na osebo z imenom V.M.K. do ¼, na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 14.6.2002 v zvezi s popravnim sklepom z dne 10.12.2002 in sklepom Višjega sodišča v Kopru opr. št. I Cp 61/2003 z dne 16.12.2003. Res sta sklep o dedovanju v zvezi s popravnim sklepom o dedovanju po pok. M.J. postala pravnomočna v zvezi s cit. odločbo Višjega sodišča v Kopru in je Okrajno sodišče v Piranu cit. sklepe predložilo zemljiški knjigi, opremljeno s klavzulo pravnomočnosti. Res je tudi, da pravnomočnost sodne odločbe pomeni, da so sodišče in stranke vezani na takšno odločbo in da torej o vprašanju (v konkretnem primeru) dedovanja, ki je rešeno s sodno odločbo, ni več mogoče razpravljati in tudi, kot je navedlo že sodišče prve stopnje, gre v zemljiškoknjižnem postopku za izvršitev sklepa o dedovanju; zapuščinsko sodišče mora po 216. čl. Zakona o dedovanju (ZD) odrediti potrebne vpise v zemljiški knjigi. Na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju začne zemljiškoknjižno sodišče postopek po uradni dolžnosti – o vknjižbi lastninske pravice na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju (1. odst. 46. čl. v zvezi s 6. tč. 1. odst. 40. čl. ZZK-1). Kadar sodišče prve stopnje odloča o vpisih po uradni dolžnosti, vpis dovoli, če listina, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oz. na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis, če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira z vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon (2. odst. 148. čl. ZZK-1). Pri tem se ne more (in ne sme) spuščati v postopek, iz katerega izvira zemljiškoknjižna listina (kot je pojasnilo pritožbeno sodišče že ob odločanju o pritožbi v zapuščinskem postopku, je bila ob uvedbi dedovanja po pok. M.J. njegova žena K.V.M. živa, zato je ona po njem dedič (125. čl. ZD v zvezi z 11. čl. ZD), kdo so njeni dediči pa bo predmet zapuščinskega postopka). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so prej cit. pogoji za dovolitev vpisa po pravnomočnem sklepu o dedovanju izpolnjeni, kar pritožnika utemeljeno izpodbijata. Kdo je subjekt pravic, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, izhaja iz 24. in 25. čl. ZZK-1. O imetniku pravice, ki je fizična oseba, se vpišejo ime in priimek, enotna matična številka občana in naslov stalnega prebivališča (24. čl. ZZK-1), jasno je torej, da mrtva fizična oseba ne more biti subjekt pravic (kar se pridobi z rojstvom in izgubi s smrtjo) in je zato ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo kot imetnika pravice - potrebno je izvesti zapuščinski postopek, na mesto pokojnega stopijo njegovi dediči. Sodišče prve stopnje vseh zahtevanih pogojev za vpis (tudi po 5. tč. 1. odst. 148. čl. ZZK-1, če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon) ni presodilo, sodišče druge stopnje je zato moralo sklep zemljiškoknjižnega sodnika o zavrnitvi ugovora udeležencev in tudi sklep vodje zemljiške knjige v izpodbijanem delu (točka f) razveljaviti na podlagi 5. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1 in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje (zemljiškoknjižnemu sodniku) v ponovno odločanje, ki bo moralo skladno z gornjimi napotki ponovno preveriti, ali so vsi pogoji za vpis izpolnjeni. Ker je pritožbi ugodeno, je sodišče druge stopnje hkrati dovolilo izbris vpisov, opravljenih na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa v razveljavljenem delu ter ponoven vpis plombe.