Jedro

Z navedbami, da je izvršitev sodnega sklepa o ureditvi meje zastarala tožnica ne more uspeti, saj je bil sklep Temeljnega sodišča v Kopru, Enota v Postojni, opr. št. N 222/85 z dne 9.9.1985, že izvršen s postavitvijo mejnikov, ki so določili mejno črto med parcelama v naravi, izdelan pa je bil tudi elaborat v lokalnem koordinatnem sistemu, z vnosom koordinat mejnikov v državni koordinatni sistem pa se je postopek izvršitve sodne odločbe le dokončno zaključil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Geodetska uprava RS je z obvestilom, št. 02112-195/2006-9 z dne 8. 3. 2007, na podlagi odločbe drugostopnega organa z dne 12. 1. 2007, s katero je bilo odpravljeno obvestilo prvostopnega organa z dne 12. 7. 2006, pri parceli št. 2478 k.o. A. izvedla spremembo velikosti tako, da je skupno površino 14 ha 17 a 3 m² povečala na 15 ha 67 a 6 m².

Z obvestilom, št. 02112-87/2007-2 z dne 14. 3. 2007, pa je prvostopni organ za parceli št. 2479/1 in 2478, obe k.o. A., v evidenci zemljiškega katastra uskladil podatke s podatki, ki izhajajo iz zbirke listin (pravnomočnega sklepa Temeljnega sodišča v Kopru, Enota v Postojni, opr. št. N 222/85 z dne 9. 9. 1985) tako, da je del meje parcele št. 2479/1 s sosednjo parcelo št. 2478 evidentiral kot urejen. Prvostopni organ je namreč ob reševanju zahteve za spremembo vrste rabe in ureditve meje na parceli št. 2479/1 ugotovil, da se v zbirki listin nahaja navedeni pravnomočni sodni sklep o ureditvi meje, ki v zemljiškem katastru še ni bila evidentirana iz razloga, ker je bil elaborat sodne ureditve meje izdelan v lokalnem koordinatnem sistemu, ki ne omogoča evidentiranja v zemljiškem katastru v državnem koordinatnem sistemu. Iz navedenega razloga je bil izdelan elaborat, s katerim so bili v državnem koordinatnem sistemu izmerjeni mejniki, ki so bili postavljeni na podlagi sodnega sklepa, kar je omogočilo evidentiranje meje v zemljiškem katastru na podlagi 20. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, v nadaljevanju ZEN).

Zoper navedeni obvestili je tožnica vložila pritožbo, ki jo je prvostopni organ s sklepom, št. 02112-195/2006-12 z dne 23. 3. 2007, kot nedovoljeno zavrgel. Citirani sklep je tožnica izpodbijala v upravnem sporu, naslovno sodišče pa je s sodbo, opr. št. U 214/2007-5 z dne 12. 10. 2009, njeni tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V obrazložitvi sodbe je navedlo, da je obvestilo z dne 14. 3. 2007 po svoji naravi odločba, zoper katero je pritožba dopustna, saj je tožnici potrebno zagotoviti pravno varstvo ne glede na to, da je bila meja sodno določena, upoštevaje predvsem to, da je bila določena v lokalnem koordinatnem sistemu, evidentirana pa v državnem koordinatnem sistemu, in bi pri izdelavi elaborata lahko prišlo do napak.

Tožena stranka je v ponovljenem postopku o pritožbi tožnice zoper obvestili z dne 8. 3. 2007 in z dne 14. 3. 2007 vsebinsko odločila in jo z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 3532-237/2006-15 z dne 28. 4. 2010, zavrnila. V obrazložitvi je navedla, da sta bili sporni obvestili izdani potem, ko je prvostopni organ po uradni dolžnosti na podlagi 9. člena ZEN uskladil vpisane podatke za parceli št. 2479/1 in 2478, obe k.o. A., s podatki pravnomočnega sodnega sklepa z dne 9. 9. 1985. (Pri)tožnica v pritožbi ne zatrjuje, da je prišlo pri uskladitvi do kakršnekoli napake, pač pa zgolj navaja, da se ne strinja s spremembo velikosti svoje parcele in da bi tovrstna odločba morala temeljiti na sodni odločbi o ugotovitvi lastninske pravice. S temi pritožbenimi ugovori pa (pri)tožnica ne more uspeti, saj je bila meja pravnomočno določena s sklepom sodišča o določitvi meje.

Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in v tožbi navaja, da je bila odločba drugostopnega organa z dne 28. 4. 2010 izdana v ponovljenem postopku. Naslovno sodišče je s sodbo, opr. št. U 214/2007-5 z dne 12. 10. 2009, njeni tožbi ugodilo in odpravilo sklep z dne 23. 3. 2007, s katerim je bila zavržena njena pritožba. Tožena stranka v ponovljenem postopku ni sledila citirani sodbi, saj v zadevi ni ponovno odločila, pač pa je drugostopni organ le zavrnil njeno pritožbo. Nadalje navaja, da je tožena stranka z izdajo obvestila z dne 14. 3. 2007 napačno uporabila materialno pravo in bistveno kršila določbe postopka, saj so vse sodne in upravne odločbe izvršljive le deset let. Tožena stranka bi morala izdati odločbo tudi namesto obvestila z dne 8. 3. 2007 in ji tako zagotoviti pravno varstvo, saj ji je prvostopni organ parcelo št. 2478 zmanjšal za 15.003 m². S sodnim sklepom, na katerega opira odločitev tožena stranka, tožnica ni seznanjena, pa tudi sicer take površine ni mogoče pripojiti sosednjemu zemljišču na podlagi sklepa o določitvi meje, pač pa bi moralo sodišče izdati sodbo o ugotovitvi lastninske pravice. Na podlagi vsega navedenega sodišču predlaga, da izpodbijani obvestili odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanih obvestilih iz razlogov, ki so razvidni iz njunih obrazložitev, in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožena stranka v ponovljenem postopku v celoti sledila pravnemu mnenju naslovnega sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, ki jih je navedlo v sodbi, opr. št. U 214/2007-5 z dne 12. 10. 2009. V ponovljenem postopku je namreč s tem, ko je z odločbo drugostopnega organa z dne 28. 4. 2010 vsebinsko odločila o tožničini pritožbi zoper obvestili prvostopnega organa z dne 8. 3. 2007 in z dne 14. 3. 2007, tožnici zagotovila učinkovito pravico do pravnega sredstva. Drugostopni organ se je namreč obrazloženo opredelil do vseh pritožbenih navedb z razlogi, s katerimi se strinja tudi sodišče in na katere se v izogib ponavljanju sklicuje na podlagi določbe 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Neutemeljena je tožbena navedba, da tožena stranka sodbi naslovnega sodišča z dne 12. 10. 2009 ni sledila, ker je v ponovljenem postopku drugostopni organ zgolj odločil o pritožbi, prvostopni organ pa ni izdal novih odločb. S sodbo je namreč sodišče odpravilo sklep prvostopnega organa, št. 02112-195/2006-9 z dne 23. 3. 2007, s katerim je bila zavržena tožničina pritožba zoper obvestili prvostopnega organa z dne 8. 3. 2007 in z dne 14. 3. 2007, in ni odpravilo navedenih obvestil. Nadalje je po presoji sodišča neutemeljena tudi tožbena navedba, da bi morala tožena stranka v ponovljenem postopku izdati odločbo namesto obvestila z dne 8. 3. 2007 in tako tožnici zagotoviti pravno varstvo. Ne glede na naslovitev akta z dne 8. 3. 2007, je bila tožnici v zvezi z njim, kot je bilo zgoraj navedeno, zagotovljena učinkovita pravica do pravnega sredstva, sodno varstvo pa ji je zagotovljeno v predmetnem upravnem sporu. Z navedenim aktom je prvostopni organ površino parcele št. 2478 k.o. A. zgolj vrnil v stanje kot je bilo pred izdajo obvestila z dne 12. 7. 2006, ki ga je drugostopni organ z odločbo z dne 12. 1. 2007 odpravil. Iz samega obvestila z dne 8. 3. 2007 izhaja, da se je z njim površina parcele iz 14 ha 17 a 3 m² povečala na 15 ha 67 a 6 m², zato je neutemeljena tudi tožbena navedba, da je tožena stranka z obvestilom tožničino parcelo zmanjšala za 15.003 m².

Z odločbo z dne 14. 3. 2007 je prvostopni organ po uradni dolžnosti, na podlagi določb 9., 15. in 20. člena ZEN, v evidenci zemljiškega katastra, podatke glede dela meje parcele št. 2479/1 s sosednjo parcelo št. 2478 uskladil s stanjem kot ga izkazuje pravnomočni sklep Temeljnega sodišča v Kopru, Enota v Postojni, opr. št. N 222/85 z dne 9. 9. 1985. Potek urejene meje izkazuje grafični prikaz, ki je sestavni del odločbe. Iz upravnega spisa izhaja, da meja, urejena v sodnem postopku, do izdaje odločbe z dne 14. 3. 2007, v zemljiškem katastru ni bila evidentirana zato, ker je bil elaborat sodne ureditve meje, ki je del zbirke listin upravnega organa prve stopnje in priloga navedenega sodnega sklepa, izdelan v lokalnem koordinatnem sistemu. V elaboratu obstaja skica, na podlagi katere so bili v sodnem postopku postavljeni mejniki med parcelama, kar pa ni omogočalo evidentiranja te meje v zemljiškem katastru, ki se vodi v državnem koordinatnem sistemu. V predmetnem postopku je bil zato izdelan elaborat za spremembo vrste rabe in ureditev meje, v katerem so bili v državnem koordinatnem sistemu izmerjeni mejniki, ki jih je v nepravdnem postopku opr. št. N 222/85 postavilo Temeljno sodišče v Kopru, Enota v Postojni. Tožnica niti v pritožbi niti v tožbi izdelave navedenega elaborata, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje, in podatkov, ki iz njega izhajajo, ni izpodbijala. Z navedbami, da je izvršitev sodnega sklepa o ureditvi meje zastarala pa tudi ne more uspeti, saj je bil sklep Temeljnega sodišča v Kopru, Enota v Postojni, opr. št. N 222/85 z dne 9. 9. 1985, že izvršen s postavitvijo mejnikov, ki so določili mejno črto med parcelama v naravi, izdelan pa je bil tudi elaborat v lokalnem koordinatnem sistemu, z vnosom koordinat mejnikov v državni koordinatni sistem pa se je postopek izvršitve sodne odločbe le dokončno zaključil. Glede na to, da je postal sklep sodišča pravnomočen, pa so v tem postopku nepomembni ugovori, ki se nanašajo na sodni postopek, v katerem je bil ta sklep izdan.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek (v ponovljenem postopku) pred izdajo upravnih aktov obeh stopenj pravilen, da sta izpodbijana akta pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.

Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanih aktov, med strankama ni sporno, je sodišče odločitev na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1 sprejelo na nejavni seji.

K točki 2 izreka: Tožnica je v tožbi predlagala tudi, da sodišče toženi stranki naloži povrnitev stroškov predmetnega postopka. Odločitev sodišča temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.