Jedro

Državnim organom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom se vroča, tako da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Vročitev delavcu tožene stranke, ki je po njeni odredbi dvignil pisanje na pošti (čeprav brez izrecnega pisnega pooblastila), je bila pravilna, kljub temu, da ga je tožena stranka le ustno pooblastila za dvig pošte oziroma je naknadno odobrila njegovo ravnanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku ter razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 2. 2008 kot nezakonito (1. točka izreka); ugotovilo, da tožeči stranki ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki z dnem 22. 2. 2008 in še traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja (2. točka izreka); naložilo toženi stranki, da je dolžna v osmih dneh tožečo stranko pozvati nazaj na delo in ji za čas od 22. 2. 2008 do vrnitve na delo vpisati delovno dobo v delovno knjižico in ji za isto obdobje izplačati pripadajočo mesečno plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne plače do plačila ter odvesti prispevke in davke (3. točka izreka); sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 168,54 EUR v osmih dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (4. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je iz zamudne sodbe razvidno, da naj bi tožena stranka tožbo prejela 27. 3. 2008, rok za vložitev odgovora pa naj bi potekel 11. 4. 2008, tožena stranka pa ga je podala v ponedeljek 14. 4. 2008. Tožena stranka, konkretno J.P., vodja finančne službe, je pooblaščenki tožbo s pozivom za odgovor osebno dostavil v njeno pisarno dne 28. 3. 2008, z navedbo, da so tožbo prejeli istega dne. Poziv na odgovor je bi tudi žigosan z žigom tožene stranke z datumom prejema 28. 3. 2008, tako da je 15 dni poteklo v soboto 12. 4. 2008 oz. v ponedeljek 14. 4. 2008. Po izvedeni preiskavi, kako je prišlo do enodnevnega odstopanja datumov prejema med sodnimi podatki in podatki tožene stranke, je tožena stranka ugotovila, da je 27. 3. 2008 poštno pošiljko v predmetni zadevi prevzela delavka tožene stranke M.M., ki za to ni imela pooblastila in na pošti ni pooblaščena za prevzemanje pošte tožene stranke. Iz predloženega veljavnega pooblastila Pošte ... št. 54/2005 z dne 26. 7. 2005 izhaja, da ni navedena med pooblaščenci. Tožba je bila vpisana pri toženi stranki v knjigo prejete pošte dan pozneje, to je 28. 3. 2008 namesto 27. 3. 2008 (ko je bila opravljena napačna vročitev), zato je bil odgovor na tožbo podan pravočasno.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je bila pritožba zoper zamudno sodbo podana podrejeno, za primer, če sodišče prve stopnje ne bo ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je prvostopenjsko sodišče odločilo s sklepom opr. št. I Pd 913/2008 z dne 21. 5. 2008 ter predlog zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je s sklepom opr. št. Pdp 949/2008 z dne 10. 9. 2008 pritožbo tožene stranke zavrnilo in navedeni sklep potrdilo. V razlogih sklepa je navedlo, da je predpostavka za odločanje o utemeljenosti zahteve za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki, kar pomeni, da napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo sodišče prve stopnje pri vročanju, ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ker se te napake presojajo v okviru obravnavanja pritožbe v zvezi s preizkusom zakonitosti zamudne sodbe.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zlasti ne kršitve iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane zamudne sodbe navedlo, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena in da v postavljenem 15 dnevnem roku po 2. odstavku 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) ni odgovorila na tožbo. Ugotovilo je namreč, da je bila tožba toženi stranki vročena 27. 3. 2008, odgovor pa je bil vložen 14. 4. 2008, to je po poteku 15 dnevnega roka.

Glede na pritožbene navedbe je sporno, kdaj je bila opravljena vročitev tožbe toženi stranki oziroma ali je bila vročitev opravljena pravilno. Iz podatkov v spisu, to je iz vročilnice v spisu, izhaja, da je bila vročitev tožbe opravljena dne 27. 3. 2008. Tožena stranka v pritožbi zoper zamudno sodbo zatrjuje, da je dne 27. 3. 2008 pošiljko na pošti prevzela delavka tožene stranke M.M., ki pa ni imela pooblastila za prevzem poštnih pošiljk za toženo stranko, kar izhaja tudi iz pooblastila tožene stranke št. 54/2005 z dne 26. 7. 2005, v katerem M.M. med pooblaščenci ni navedena. Zato je bila poštna pošiljka vpisana v knjigo prejete pošte dan pozneje in žigosana z datumom prejema 28. 3. 2008 namesto 27. 3. 2008, pooblaščenka tožene stranke pa je kot datum vročitve prav tako upoštevala datum 28. 3. 2008 in odgovor vložila dne 14. 4. 2008, to je v petnajstdnevnem roku, upoštevajoč dejstvo, da je bil zadnji dan roka v soboto dne 12. 4. 2008, zaradi česar se je rok iztekel prvi naslednji delovni dan (ko je bil odgovor vložen).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila vročitev tožbe toženi stranki dejansko opravljena dne 27. 3. 2008, ko je delavka tožene stranke pošiljko prevzela na pošti in to potrdila s svojim podpisom na vročilnici, ki se nahaja v sodnem spisu. Okoliščina, da je tožena stranka poslala na pošto delavko, ki za prevzem pošiljk ni bila pooblaščena, kaže na to, da je soglašala s tem, da kljub pomanjkanju pisnega pooblastila v njenem imenu prevzame poštno pošiljko, naslovljeno na toženo stranko. Res je sicer, da ravnanje tožene stranke ni pravilno, ker bi moralo biti pooblastilo delavcu za dvig oz. prevzem poštnih pošiljk pisno, prav tako pa ni pravilno ravnanje pošte, ki je pisanje vročila delavki tožene stranke, ki za prevzem poštnih pošiljk ni imela pisnega pooblastila. Vendar je dejstvo, da je tožena stranka očitno tudi naknadno izrazila svoje strinjanje s takšno vročitvijo in štela delavko, ki je pošiljko prevzela, za pooblaščeno za sprejem pisanja, saj bi v nasprotnem primeru pisanje vrnila pošti. Tega ni storila, ampak je prejem poštne pošiljke vpisala v svojo poštno knjigo, vendar z datumom 28. 3. 2008. Zato se tožena stranka ne more naknadno sklicevati na nepravilno vročitev in sama z vpisom prejema v poštno knjigo, ki ne ustreza datumu dejanskega prejema poštne pošiljke, določati, kdaj naj bi rok za odgovor začel teči. Skladno z določbo 133. člena ZPP se državnim organom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Vročitev delavcu tožene stranke, ki po odredbi tožene stranke dvigne pisanje na pošti (čeprav brez izrecnega pisnega pooblastila), je v skladu z navedeno določbo ZPP, če stranka svojega delavca le ustno pooblasti za dvig pošte oziroma naknadno odobri njegovo ravnanje. Nobenega razloga ni, da bi se kot datum vročitve štel naslednji dan, ko je tožena stranka prejem pošiljke vpisala v svojo poštno knjigo. Odločilen je datum 27. 3. 2008, ko je delavka tožene stranke pošiljko prevzela na pošti. Zato je od tega dne dalje tekel 15 dnevni rok za podajo odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bil odgovor na tožbo podan prepozno, saj se je rok iztekel dne 11. 4. 2008 (petek), odgovor pa je bil vložen šele 14. 4. 2008. Zato je bil prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe, določen v 1. odstavku 318. člena ZPP, izpolnjen (da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor in v roku iz 277. člena ZPP oz. 41. člena ZDSS-1 ne odgovori na tožbo).

Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da so izpolnjeni tudi vsi preostali pogoji za izdajo zamudne sodbe, določeni v 318. členu ZPP. Ker odgovor na tožbo ni bil (pravočasno) podan, se šteje, da tožena stranka ne oporeka tožbenemu zahtevku oz. da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Sodišče presoja sklepčnost na podlagi predpostavke, da so trditve v tožbi resnične. Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da je tožba sklepčna in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana in da tudi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Iz tožbenih navedb izhaja, da je bila tožeči stranki izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR zaradi hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker naj bi od 12. 12. 2007 do 7. 1. 2008 neopravičeno izostala z dela. Z odločbo z dne 13. 2. 2008, ki jo je izdal imenovani zdravnik ZZZRS, je bilo ugotovljeno, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo v spornem obdobju, to je od 12. 12. 2007 do 6. 1. 2008. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno presodilo, da tožnica ni kršila pogodbenih ali drugih delovnih obveznosti, ko v obdobju od 12. 12. 2007 do 7. 1. 2008 ni prihajala na delo, ker ji je bil naknadno za to obdobje bolniški stalež odobren in je bila opravičeno odsotna, zaradi česar je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Zato je tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (154., 165. člen ZPP, 5. odstavek 41. člena ZDSS-1).