Jedro

Dejanska in pravna presoja (ne) utemeljenosti prijavljene upnikove terjatve v smislu 20. člena ZFPPIPP mora biti enaka, ko upravitelj terjatve preizkuša, kar se izrazi v končnem seznamu preizkušenih terjatev, kot pri presoji podlage za odmero nadomestila za njihov preizkus. Pri opravljanju odvetniških storitev gre za različno dejansko podlago odvetniškega zastopanja. Odvetnik praviloma z isto stranko sklene eno mandatno pogodbo, za katero nato opravlja različne vrste odvetniških storitev. Posamezno delo odvetnika, obračunano v računu, je odvisno od vsakega primera posebej in ustreza pojmu terjatve po 20. členu ZFPPIPP. Zato ima vsaka terjatev dokazana z računom svojo dejansko podlago. Slednje pa pomeni, da je upravitelj moral preizkusiti vsako od 20 raznovrstnih terjatev in se za vsako od njih odločiti, ali jo priznava ali prereka. Že zaradi pravne narave opravljanja odvetniškega dela, ki temelji na s stranko sklenjeni mandatni pogodbi, je pojmovno pravna podlaga zahtevka za plačilo opravljene odvetniške storitve vedno enaka.

Izrek

I. Pritožbi zoper I. in III. točki izreka se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se nadomestilo upravitelja za preizkus terjatev poleg že odmerjene višine v III. točki izreka odmeri še v dodatni višini: - nadomestilo brez DDV 1.799,50 EUR, - 22 % DDV 395,84 EUR, - nadomestilo z vključenim DDV 2.195,14 EUR.

II. Upravitelj sam nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovoru upnika odvetnika A. A. z dne 15. 2. 2023 ugodilo in sklep o nagradi upravitelja St ... z dne 2. 2. 2023 (procesno dejanje 122, v nadaljevanju p. d.), razveljavilo (I. točka izreka). Ugotovilo je, da upravitelj B. B. opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku preko pravno organizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: Upravitelj v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije, B. B., s. p., matična številka: ... (II. točka izreka).

2. Nadomestilo upravitelja za preizkus terjatev je odmerilo v višini: - nadomestilo brez DDV 1.515,20 EUR, - 22 % DDV 333,34 EUR, - nadomestilo z vključenim DDV 1.848,54 EUR (III. točka izreka).

Po pravnomočnosti tega sklepa ima upravitelj pravico do plačila 90 % zneska nadomestila iz točke II (prav točke III) tega izreka. O plačilu zadnjih 10 % tega zneska bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja (IV. točka izreka, p. d. 150).

3. Bistveni razlogi za odločitev sodišča prve stopnje so, da je upnik pravilno opozoril, da gre za preizkus ene in ne 20 terjatev, zaradi česar je nagrada za preizkus terjatev nepravilno odmerjena. Upnik je nepravilno vnašal zneske po posameznih računih in ne terjatev v skupni višini. Zato je bila terjatev nepravilno prijavljena, kar je bilo samodejno vneseno v podrobni seznam upnikov, ki je bil tudi priloga obvestilu upravitelju o prijavah terjatev z dne 1. 9. 2022 (p. d. 58). Šlo je le za „tehniko“ prijave terjatve, ki jo je vložil en upnik in za en pravni posel (mandatna pogodba), odvetniške storitve so bile med seboj povezane, računi za odvetniške storitve pa so se kontinuirano izdajali. Zato je sodišče sklepalo, da je treba pri odmeri nagrade upravitelju upoštevati, da gre za preizkus le ene in ne 20 terjatev. Tudi, če bi upnik svojo prijavo terjatve pravilno vnesel kot eno terjatev, bi imel upravitelj s preizkusom terjatve enako dela kot z 20 terjatvami. Zato je sodišče prve stopnje odmerilo nadomestilo upravitelju kot izhaja iz III. točke izreka izpodbijanega sklepa.

4. Upravitelj se je zoper I. in III. točko izreka sklepa pravočasno pritožil (p. d. 157) in je uveljavljal pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pripada upravitelju nadomestilo za preizkus 30 prijavljenih terjatev v skupnem znesku z vključenim DDV 4.043,69 EUR.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Upravitelj v pritožbi najprej uveljavlja, da je treba upoštevati pravnomočen sklep o preizkusu terjatev z dne 25. 1. 2023, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 115/2023 z dne 18. 5. 2023 (p. d. 156), ki se nanaša na 30 preizkušenih terjatev. Zato ni več mogoče, da bi prvostopenjsko sodišče o dokončno in pravnomočno ugotovljenem dejstvu višjega sodišča, v istem postopku odločilo drugače. Upravitelj je namreč celovito preizkusil vse uveljavljane terjatve, saj se je v skladu s 5. točko četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP določno izjavil, ali terjatev po posameznem računu priznava ali prereka. Če bi sodišče druge stopnje sedaj sledilo razlogom prvostopnega sodišča, bi bilo evidentno ugotovljeno dejansko stanje glede končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 25. 1. 2023 popolnoma drugače, kot je pravnomočno ugotovljeno dejansko stanje s potrditvijo končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 25. 1. 2023. 7. Utemeljeno je upraviteljevo pritožbeno stališče, da je, sicer kasnejši od izpodbijanega sklepa, sklep o preizkusu terjatev, katerega sestavni del je končni seznam 30 preizkušenih terjatev pravnomočno potrjen. Zato drži, da je sodišče prave stopnje vezano na pravnomočen sklep o preizkusu terjatev. Dejanska in pravna presoja (ne) utemeljenosti prijavljene upnikove terjatve v smislu 20. člena ZFPPIPP1 mora biti enaka, ko upravitelj terjatve preizkuša, kar se izrazi v končnem seznamu preizkušenih terjatev, kot pri presoji podlage za odmero nadomestila za njihov preizkus. Sicer pa je pravni pomen pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev in končni seznam preizkušenih terjatev, ki je njegov del, podlaga (izhodišče) za odločitev o razdelitvi splošne in posebne razdelitvene mase.2

8. Prav tako je bistveni razlog sodišča druge stopnje, da je treba terjatev iz 2. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP in 6. člen Pravilnika razumeti kot terjatev v smislu 20. člena ZFPPIPP. Če obstaja različna dejanska ali pravna podlaga za posamezne zahtevke, je treba šteti, da gre za različne terjatve.3 Iz prijave upnikove terjatve (odvetnika A. A., p. d. 48) izhaja, da je dolžnik dolžan upniku na podlagi mandatnega razmerja plačati opravljene odvetniške storitve. Te so specificirane v računih na katere se upnik v prijavi terjatve sklicuje in na dokumentacijo v sodnem spisu IV P 1213/2018 Okrajnega sodišča v Ljubljani. Dolžnik je upniku dolžan plačati posamezne specificirane zneske po 20 računih, izračunane obresti, vse v skupnem znesku 16.732,00 EUR. Iz posameznih računov: št. 11/14 v znesku 351,85 EUR glavnice in 228,36 EUR obresti izhaja, da je odvetnik za dolžnika sestavil nasprotno tožbo, komuniciral z dolžnikom preko elektronske pošte; št. 18/14, v znesku 1.146,96 EUR glavnice in 730,67 EUR obresti sestavil začasno odredbo, pregledal listine, imel posvet s stranko, št. 7/16 v znesku 59,87 EUR glavnice in 29,9 EUR obresti, vpogledal listine v zvezi z vprašanjem služnosti, št. 8/16, glavnice 114,24 EUR in obresti 56,94 EUR sestavil mnenje v zvezi s kanalizacijskim priključkom, izvršbo, pregledal listine, št. 15/16 za znesek 391,94 EUR glavnice in 194,92 EUR obresti, pregledal spise, svetoval v zvezi z razvezo, preživnino, lastninsko pravico itd. 9. Iz povzete specifikacije računov in vseh na katere se upnik sklicuje v prijavi terjatve torej izhaja, da je šlo pri opravljanju odvetniških storitev za različno dejansko podlago odvetniškega zastopanja. Odvetnik praviloma z isto stranko sklene eno mandatno pogodbo, za katero nato opravlja različne vrste odvetniških storitev. Posamezno delo odvetnika, obračunano v računu, je odvisno od vsakega primera posebej in ustreza pojmu terjatve po 20. členu ZFPPIPP. Zato ima vsaka terjatev dokazana z računom svojo dejansko podlago. Slednje pa pomeni, da je upravitelj moral preizkusiti vsako od 20 raznovrstnih terjatev in se za vsako od njih odločiti, ali jo priznava ali prereka. Že zaradi pravne narave opravljanja odvetniškega dela, ki temelji na s stranko sklenjeni mandatni pogodbi, je pojmovno pravna podlaga zahtevka za plačilo opravljene odvetniške storitve vedno enaka.

10. Iz navedenih razlogov je zmotno stališče v izpodbijanem sklepu, da bi upravitelj imel enako dela, če bi upnik prijavil eno ali 20 terjatev. Prav tako ni bistveno ali so bile terjatve upnika med seboj povezane in, da so se računi izdajali kontinuirano.

11. V III. točki izreka izpodbijanega sklepa je bilo nadomestilo upravitelja za preizkus terjatev odmerjeno v višini, ki je upoštevalo le eno prijavo za preizkus upnikove terjatve. Na podlagi uspešne pritožbe je sodišče druge stopnje upravitelju priznalo še razliko med pravilno odmerjenim nadomestilom, upoštevajoč 30 terjatev, brez DDV 3.314,50 EUR in 1.515,20 EUR še 1.799,50 EUR, 22 % DDV za razliko med 729,19 EUR in 333,34 EUR, še 395,84 EUR ter nadomestilo z vključenim DDV med 4.043,49 EUR in 1.848,54 EUR, kar znese 2.195,14 EUR (primerjaj s sklepom z dne 2. 2. 2023, p. d. 122 in izpodbijanim sklepom p. d. 150).

12. Sodišče druge stopnje je zaradi zmotne uporabe materialnega prava, izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz tega izreka (5. alineja 358. člen, 360. člen, 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

13. Upravitelj ima v tem pritožbenem postopku položaj upnika v postopku osebnega stečaja, saj se nadomestilo upravitelja za preizkus terjatev poplača po pravilih o stroških postopka (2. točka prvega odstavka 355. člena v zvezi z osmim odstavkom 104. člena ZFPPIPP). Zato upravitelj ni upravičen do plačila pritožbenih stroškov (129. člen ZFPPIPP).

1 Prvi odstavek 20. člena ZFPPIPP določa: terjatev je pravica upnika od dolžnika zahtevati , da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. 2 Plavšak, N: TFL Vsebine / E-paket INS z e-komentarjem ZFPPIPP, k 69. členu. 3 Glej Vrhovno sodišče RS sklep III Ips 49/2014, 11. 11. 2014 in VSL sklep Cst 474/2014, 4. 11. 2014, VSL sklep Cst 362/2019, 25. 7. 2019 in drugi.