Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da se je obsojenec, ki je državljan Romunije, ob položitvi varščine zavezal, da se ne bo izogibal kazenskemu pregonu ter svojega zadnjega bivališča v Romuniji ne bo zapuščal, na vsa vabila sodišča se bo odzval, saj bo sicer lahko zoper njega ponovno odrejen pripor. Opozorjen je bil tudi, da varščina pripade v korist proračuna Republike Slovenije, če pobegne oziroma se ne odzove vabilom in pozivom sodišča na morebiten nastop kazni. Po vročenem pozivu na prestajanje kazni v letu 2008 na naslov v Romuniji je obsojenec po pooblaščenem zagovorniku večkrat vložil prošnjo za odlog izvršitve kazni, zadnji prošnji pa sodišče prve stopnje ni ugodilo, zaradi česar bi moral obsojenec kazen zapora nastopiti 16. 6. 2016, vendar se na poziv sodišča na prestajanje kazni zapora, kljub obljubi, da se bo odzval vabilom, ni odzval, zaradi česar je sodišče zoper njega v letu 2016 razpisalo tiralico, mednarodno tiralico in izdalo evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP). Že v letu 2015 je sodišče prve stopnje pristojnim organom Romunije podalo zaprosilo za prenos izvršitve kazni zapora iz Republike Slovenije v Romunijo, ki pa je bilo zavrnjeno, saj je bilo ugotovljeno, da se obsojenec ne nahaja v Romuniji in živi v Veliki Britaniji. Sodišče prve stopnje je po opravljeni preverki pri Interpolu Združenega Kraljestva v letu 2015 ugotovilo, da slednji nima podatkov o trenutnem prebivališču obsojenca. Zaključilo je, da je varščina zapadla najkasneje dne 29. 8. 2016, ko je zoper obsojenca odredilo tiralico, in da pripada proračunu; dejstvo, da je izvršitev kazni zapora zoper obsojenca zastarala, pa pri tem ni pomembno, saj je do zastaranja prišlo prav zaradi obsojenčevega izogibanja prestajanju kazni.

Izrek

Pritožba zagovornika se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi tretjega odstavka 197. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da pripada znesek v višini 26.686,00 EUR, ki je bil s sklepom Ks 604/2008 z dne 8. 4. 2008, pravnomočnim dne 15. 4. 2008, določen kot varščina za obsojenega A. A., proračunu Republike Slovenije.

2.Zoper sklep se je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb kazenskega postopka, torej iz razlogov po 3. in 4. točki prvega odstavka 370. člena v zvezi s 373. členom ZKP, drugim odstavkom 371. člena in 403. člena ZKP, pritožil obsojenčev zagovornik in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeni sklep spremeni tako, da odredi, da se znesek v višini 26.686,00 EUR vrne obsojencu.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Po proučitvi spisovnih podatkov in razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita.

5.Okrožno sodišče v Ljubljani je A. A. in soobtoženega B. B., zaradi storitve nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po tretjem odstavku 212. člena v zvezi z 22. členom KZ in po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ, s sodbo III K 90/2007 z dne 8. 1. 2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Kp 41/2008 z dne 3. 6. 2008, pravnomočno dne 3. 6. 2008, spoznalo za kriva in A. A. izreklo kazen štiri leta zapora, v izrečeno kazen mu je vštelo čas v pridržanju in priporu od dne 12. 4. 2007 do dne 14. 4. 2008. Po izrečeni sodbi je prvostopenjsko sodišče s sklepom Ks 604/2008 z dne 8. 4. 2008 sprejelo ponujeno varščino in pripor zoper obsojenega A. A. po plačilu varščine v znesku 26.686,00 EUR odpravilo. Vrhovno sodišče RS je s sklepom IX Ips 63/2009 z dne 20. 8. 2009 ugodilo zahtevi obsojenčevega zagovornika za izredno omilitev kazni in obsojencu izrečeno kazen znižalo na tri leta in šest mesecev zapora.

6.Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa v 5. in 6. točki podalo tehtne razloge, na podlagi katerih je zaključilo, da je ravnanja obsojenca, ki je po dani varščini zapustil ozemlje Republike Slovenije in se nato kljub obljubi, da se bo odzval vabilom sodišča, po tem ko je prvostopenjsko sodišče zavrnilo njegovo prošnjo za odlog izvršitve kazni in bi moral kazen zapora nastopiti 16. 6. 2016, na poziv sodišča na prestajanje kazni zapora ni odzval, zaradi tega je bila zoper njega odreja tiralica ter je sodišče izdalo tudi evropski nalog za prijetje in predajo, nedvomno oceniti kot pobeg.

7.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da se je obsojenec, ki je državljan Romunije, ob položitvi varščine zavezal, da se ne bo izogibal kazenskemu pregonu ter svojega zadnjega bivališča v Romuniji ne bo zapuščal, na vsa vabila sodišča se bo odzval, saj bo sicer lahko zoper njega ponovno odrejen pripor. Opozorjen je bil tudi, da varščina pripade v korist proračuna Republike Slovenije, če pobegne oziroma se ne odzove vabilom in pozivom sodišča na morebiten nastop kazni. Po vročenem pozivu na prestajanje kazni v letu 2008 na naslov v Romuniji je obsojenec po pooblaščenem zagovorniku večkrat vložil prošnjo za odlog izvršitve kazni, zadnji prošnji pa sodišče prve stopnje ni ugodilo, zaradi česar bi moral obsojenec kazen zapora nastopiti 16. 6. 2016, vendar se na poziv sodišča na prestajanje kazni zapora, kljub obljubi, da se bo odzval vabilom, ni odzval, zaradi česar je sodišče zoper njega v letu 2016 razpisalo tiralico, mednarodno tiralico in izdalo evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP). Že v letu 2015 je sodišče prve stopnje pristojnim organom Romunije podalo zaprosilo za prenos izvršitve kazni zapora iz Republike Slovenije v Romunijo, ki pa je bilo zavrnjeno, saj je bilo ugotovljeno, da se obsojenec ne nahaja v Romuniji in živi v Veliki Britaniji. Sodišče prve stopnje je po opravljeni preverki pri Interpolu Združenega Kraljestva v letu 2015 ugotovilo, da slednji nima podatkov o trenutnem prebivališču obsojenca. Zaključilo je, da je varščina zapadla najkasneje dne 29. 8. 2016, ko je zoper obsojenca odredilo tiralico, in da pripada proračunu; dejstvo, da je izvršitev kazni zapora zoper obsojenca zastarala, pa pri tem ni pomembno, saj je do zastaranja prišlo prav zaradi obsojenčevega izogibanja prestajanju kazni.

8.Pritožnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo relevantne določbe ZKP o varščini, zlasti določbi 197. in 198. člena ZKP, da je bila varščina dana pred pravnomočnim zaključkom kazenskega postopka, v katerem je bila obsojencu izrečena zaporna kazen, pri čemer je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom I Ikz 23026/2012 z dne 5. 7. 2018 ugotovilo, da je izvršitev obsojencu izrečene zaporne kazni zastarala že dne 3. 6. 2018, zaradi česar bi moralo sodišče že takrat v skladu s četrtim odstavkom 198. člena ZKP odrediti vrnitev varščine obsojencu.

9.Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožbenimi navedbami in v celoti sprejema pravilno odločitev prvostopenjskega sodišča. Pravno podlago sprejete odločitve predstavlja tretji odstavek 197. člena ZKP, ki določa, da se v primeru, če obdolženec pobegne, s sklepom določi, da vrednost, ki je bila dana kot varščina, pripade proračunu. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenim navedbam, da se v postopkih IKZ za vročanje med drugim uporabljajo določbe Zakona o upravnem postopku, vendar so pritožnikova zatrjevanja, da ni mogoče sklepati, da je bil obsojenec z zavrnitvijo prošnje za odložitev izvršitve zaporne kazni in pozivom sodišča na prestajanje kazni dejansko seznanjen, neutemeljena. Po določbi drugega odstavka 26. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) sodišče vroči odločbe in druga pisanja pooblaščencu, če ga obsojenec ima. Iz spisa je razvidno, da med obsojencem in zagovornikom obstaja pooblastilno razmerje, očitno pa sta slednja med seboj redno komunicirala, ker je zagovornik, kljub temu da obsojenec sodišču ni bil dosegljiv, v spis vlagal številno dokumentacijo, ki se nanaša na obsojenčevo zdravljenje in njegovo zdravstveno stanje. Pravilna in skladna s četrtim odstavkom 26. člena ZIKS-1 je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da bi moral obsojenec kazen zapora nastopiti 16. 6. 2016.

10.Glavni pritožbeni očitek je usmerjen v postopanje sodišča prve stopnje po tem, ko se obsojenec ni zglasil na prestajanje kazni zapora 16. 6. 2016 do 3. 6. 2018, ko je izvršitev kazni zastarala in v ugotovitev sodišča, da je šteti ravnanja obsojenca, kot pobeg. Prvostopenjskemu sodišču pritožnik očita, da v navedenem obdobju, kljub razpisani tiralici, mednarodni tiralici in izdaji evropskega naloga za prijetje in predajo dne 29. 8. 2016, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ni razvidno, da je bil zoper obsojenega A. A. odrejen tudi pripor, kar narekuje določba prvega odstavka 548. člena ZKP, zaradi česar ni izkazano, da je do zastaranja izvršitve kazni prišlo prav zaradi obsojenčevega ravnanja.

11.Sodišče druge stopnje se glede na predstavljene pritožbene navedbe in upoštevaje povzete dejanske okoliščine, na katere je sodišče pravilno oprlo svojo odločitev, da obsojenec, ki je tuj državljan, navkljub dejstvu, da mu je bil poziv na nastop kazni pravilno, v skladu z veljavnimi določbami, vročen, ni nastopil prestajanja izrečene kazni zapora, zaradi česar je bila dne 29. 8. 2016 zoper njega skladno s četrtim odstavkom 20. člena ZIKS-1, kot edini možni ukrep za zagotovitev obsojenčeve "navzočnosti" v smislu nastopa zaporne kazni, odrejena tiralica, strinja s pravilnim zaključkom sodišča prve stopnje, da je ravnanje obsojenca mogoče šteti za pobeg, varščina pa je zaradi pobega obsojenca skladno z določbo tretjega odstavka 197. člena ZKP prenehala. Tako je pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje po prejemu odgovora Interpola Združenega Kraljestva 20. 10. 2015, da nimajo podatkov o trenutnem prebivališču obsojenca, ni ukrenilo ničesar v smeri realizacije izvršitve zaporne kazni vse do njenega zastaranja, ob dejstvu, da je v letu 2016 razpisalo zoper obsojenca tiralico zaradi privedbe v Zavod na prestajanje kazni zapora Dob, mednarodno tiralico in izdalo evropski nalog za prijetje in predajo, protispisna, pritožbeni očitki, da bi moralo sodišče prve stopnje zoper obsojenca poleg tiralice odrediti pripor, da bi bilo mogoče govoriti o zapadlosti varščine, pa neutemeljeni, saj kot pravilno ugotavlja pritožba, je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 548. člena ZKP poleg tiralice dne 29. 8. 2016 izdalo tudi evropski nalog za prijetje in predajo obsojenega A. A.

12.Pritožnik se ob zatrjevanju, da bi moralo sodišče obsojencu vrniti varščino, ker pravnomočno izrečena kazen zaradi zastaranja ni bila izvršena, sklicuje na pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS VSS I Kzz 9/78 z dne 12. 10. 1978. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da iz navedenega mnenja izhaja, da varščina vsekakor preneha in se mora položeni znesek denarja vrniti v primeru, ko je nastopilo absolutno zastaranje izvršitve kazni, vendar pa to velja zgolj v primeru, če pri tem ni bil podan razlog za zapadlost varščine. Razlog za zapadlost varščine pa je prav pobeg obsojenca, zaradi česar ob ugotovitvi te okoliščine, varščina kljub absolutnemu zastaranju izvršitve kazni, ne preneha. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je do zastaranja izvršitve kazni zapora prišlo zaradi obsojenčevega pobega, ki je prav s svojim ravnanjem dosegel zastaranje izvršitve izrečene kazni, zaradi česar je nato tudi utemeljeno zaključilo, da je varščina zapadla ter da pripada proračunu RS in ne, kot navaja pritožnik, da jo je treba vrniti obsojencu. Dejstvo, da sodišče prve stopnje takoj ob ugotovljenem pobegu in zapadlosti varščine ni zoper obsojenca odredilo pripora in je izpodbijani sklep izdalo po tem, ko je izvršitev izrečene kazni zastarala, pa ne more vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve, saj kot je bilo že povedano, je bistvena ugotovitev, da je v konkretni zadevi razlog, da zapade varščina, nastopil še pred zastaranjem izvršitve kazni.

13.Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da pritožba ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje ni ugotovilo kršitev, na katere mora v skladu s petim odstavkom 402. člena ZKP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 197, 197/3, 198, 198/4, 548, 548/1 Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (2000) - ZIKS-1 - člen 20, 20/4, 26, 26/2, 26/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.