Jedro

Če bi prva nasprotna udeleženka v ustreznem postopku dokazala, da je izključna lastnica stanovanja, predlagatelji in drugi nasprotni udeleženec ne bi bili upravičeni zahtevati delitve solastne nepremičnine. Glede na njene navedbe, da ostali udeleženci postopka niso do ničesar upravičeni, jo je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo za dokazovanje izključne lastninske pravice na stanovanju. Ker je prava neuka stranka in je v postopku ne zastopa kvalificiran pooblaščenec, ji je sodnica na naroku pojasnila pomen in potek postopka za delitev solastne nepremičnine, posebej jo je opozorila, da se bo v primeru, da ne bo izkazala interesa za izplačilo solastninskih deležev ostalih solastnikov, stanovanje prodalo in ji svetovala, naj si poišče strokovno pomoč ter v ta namen preložila obravnavo. Vendar prva nasprotna udeleženka tožbe ni vložila, tudi pomoči si očitno ni poiskala, pač pa je vztrajala, da ne bo nikomur nič plačala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče je v postopku za razdružitev posameznega dela št. 110 v stavbi št. 15 k. o. X – v naravi stanovanje v izmeri 60,73 m2 s kletjo v izmeri 1,4 m2, ki je v solastni predlagateljev in nasprotnih udeležencev, sklenilo, da se stanovanje proda in kupnina razdeli med predlagatelji in nasprotnima udeležencema v sorazmerju z njihovimi solastninskimi deleži. 2. Laično pritožbo, brez zakonske opredelitve pritožbenih razlogov, je vložila prva nasprotna udeleženka. Navaja, da stanovanje ni po nobenem ključu deljivo s sorodstvom njenega pokojnega moža, ker je bilo vse tisto, kar je njen mož dolgoval svojim sestram in bratom iz naslova imetja majhne kmetije v Banatu, že izrečeno na sodišču v Beogradu s sklepom z dne 22. 1. 2008. Tako je bilo sorodstvu pokojnega moža odšteto 75.000,00 EUR, njej pa druga polovica, to se pravi tudi 75.000,00 EUR. Meni, da je bila kmetija precenjena in obrazlaga kdo in koliko je pomagal pri oskrbi moževe mame, dokler je bila živa. Pritožbi prilaga pogodbo iz leta 1979, s katero sta z možem kupila stanovanje v Ljubljani, ki je predmet tega postopka. Dodaja, da z ostalimi dokumenti sodišče že razpolaga.

3. Noben od udeležencev postopka na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za razdelitev stanovanja, katerega 3/4 solastnica je pritožnica, ki v stanovanju tudi živi, predlagatelji in drugi nasprotni udeleženec pa so solastniki stanovanja v različnih majhnih deležih. Predlagatelji so prvi nasprotni udeleženki že pred sodnim postopkom predlagali, naj jim izplača njihove solastninske deleže, vendar tega predloga ni sprejela. Tudi tekom postopka na izplačilo solastnikov ni pristala, ker meni, da predlagatelji in drugi nasprotni udeleženec niso do ničesar (več) upravičeni. To svoje prepričanje utemeljuje z navedbami, da so že dovolj dobili v drugih postopkih. Sodišče prve stopnje je prvi nasprotni udeleženki pravilno pojasnilo, da je vezano na podatke zemljiške knjige in to, kako je potekalo dedovanje po njenem pokojnem možu, v tem postopku ni več upoštevno. Samo če bi v ustreznem postopku dokazala, da je izključna lastnica stanovanja, predlagatelji in drugi nasprotni udeleženec ne bi bili upravičeni zahtevati delitev solastne nepremičnine. Glede na navedbe prve nasprotne udeleženke, da ostali udeleženci postopka niso do ničesar upravičeni, jo je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo za dokazovanje izključne lastninske pravice na stanovanju. Ker je prava neuka stranka in je v postopku ne zastopa kvalificiran pooblaščenec, ji je sodnica na naroku pojasnila pomen in potek postopka za delitev solastne nepremičnine, posebej jo je opozorila, da se bo v primeru, da ne bo izkazala interesa za izplačilo solastninskih deležev ostalih solastnikov, stanovanje prodalo in ji svetovala, naj si poišče strokovno pomoč ter v ta namen preložila obravnavo. Vendar prva nasprotna udeleženka tožbe ni vložila, tudi pomoči si očitno ni poiskala, pač pa je vztrajala, da ne bo nikomur nič plačala. Tako sodišče glede na to, da je bilo tekom postopka nesporno ugotovljeno, da fizična delitev stanovanja ni mogoča, skladno z določili 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ni imelo druge možnosti, kot da je delitev stanovanja opravilo tako, da se bo prodalo, kupnina pa razdelila med solastnike v skladu z njihovimi solastninskimi deleži (četrti odstavek 70. člena SPZ). Odločitev je materialnopravno pravilna in je s pritožbenimi navedbami prva nasprotna udeleženka ne more izpodbiti. Kakšni so bili odnosi njenega pokojnega moža s sorodstvom, kaj je kdo dedoval in kaj je s premoženjem v Srbiji, za odločitev glede delitve solastnega stanovanja, ki je predmet tega postopka, ni relevantno.

6. Skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v nepravdnem postopku za delitev solastne nepremičnine uporablja skladno s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), je višje sodišče po uradni dolžnosti preizkusilo, ali sta postopek in izpodbijani sklep obremenjena z uradoma upoštevnimi procesnimi kršitvami iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Ugotavlja, da ne. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker stroški niso bili priglašeni (163. člen ZPP).