Jedro

Sodišče lahko storilcu izreče le sankcije, ki so za prekršek (kot ga je sodišče opredelilo) predpisane.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o sankciji spremeni tako, da se storilcu poleg globe izreče 10 kazenskih točk v cestnem prometu.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Celju je s sodbo PR 1081/2007-0309 z dne 9. 7. 2008 zaradi prekrška po d) točki četrtega odstavka 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) storilcu prekrška E. K. izreklo globo v višini 500,75 EUR in 17 kazenskih točk zaradi prekrška, storjenega z motornim vozilom B kategorije. Na podlagi določbe petega odstavka 144. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je obdolženca oprostilo povrnitve stroškov postopka iz 1. do 6. točke prvega odstavka 143. člena ZP-1. 2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi navaja, da je sodišče kršilo d) točko četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 v zvezi s 5. točko 156. člena ZP-1, ker je z odločbo o sankciji prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu in tako kršilo načelo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in sodbo v odločbi o sankciji spremeni tako, da se storilcu poleg globe izreče 10 namesto 17 kazenskih točk. 3. Vrhovno sodišče je zahtevo vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 vročilo storilcu prekrška, ki se o njej ni izjavil. B.

4. Vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti trdi, da je sodišče prekoračilo svoja pooblastila in kršilo načelo zakonitosti, ker je storilcu izreklo sankcijo, ki za očitani prekršek ni predpisana. Za prekršek po d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 so predpisane sankcije globa, 10 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila, zato bi sodišče storilcu lahko izreklo le te sankcije.

5. Sodišče je z izpodbijano pravnomočno sodbo storilca prekrška spoznalo za odgovornega za prekršek po d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1, ker je imel kot voznik osebnega avtomobila v organizmu najmanj 0,83 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Izreklo mu je globo v višini 500,75 EUR in ob uporabi omilitvene določbe šestega odstavka 26. člena ZP-1 17 kazenskih točk zaradi prekrška, storjenega z motornim vozilom B kategorije.

6. Prekršek po d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 stori voznik, če ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Iz dejanskega stanu, ki ga je ugotovilo sodišče, je razvidno, da je storilec prekrška imel kot voznik v organizmu najmanj 0,83 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Glede na takšen dejanski stan Vrhovno sodišče ugotavlja, da bi sodišče obravnavani prekršek moralo pravno opredeliti po petem odstavku 130. člena ZVCP-1. Ta prekršek namreč stori voznik, ki ima več kot 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. V primerjavi s prekrškom po d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 gre pri prekršku po petem odstavku tega člena za kvalificirano obliko prekrška.

7. Za prekršek po d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 je bila v času njegove storitve (dne 7. 4. 2007) predpisana globa v višini najmanj 120.000,00 SIT, 10 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. Za prekršek po petem odstavku 130. člena ZVCP-1 (kvalificirana oblika prekrška) pa je bila poleg globe predpisana tudi stranska sankcija 18 kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

8. Vrhovno sodišče ugotavlja, da sodišče ni ravnalo v skladu z določbami ZVCP-1 in ZP-1. Po prehodni določbi drugega odstavka 59. člena ZP-1C (Ur. l. RS, št. 40/2006 z dne 14. 4. 2006), ki se je pričel uporabljati 29. 5. 2006, se do uskladitve predpisov, ki urejajo varnost cestnega prometa, s tem zakonom stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu izrečejo v številu, v katerem so predpisane, če pa so predpisane v razponu, se izreče najnižje število predpisanih kazenskih točk. Glede na to, da je sodišče (sicer nepravilno) opredelilo prekršek po d) točki 130. člena ZVCP-1, bi moralo storilcu izreči tudi sankcijo, ki je predpisana za ta prekršek in ne sankcijo, ki je predpisana za prekršek po petem odstavku 130. člena ZVCP-1. C.

9. Vrhovno sodišče je zaradi ugotovljene kršitve d) točke četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 v zvezi s 5. točko 156. člena ZP-1 zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo ter izpodbijano sodbo v odločbi o sankciji spremenilo tako, da se storilcu poleg globe izreče namesto 17 kazenskih točk, 10 kazenskih točk v cestnem prometu.