Jedro

Ker pred dopolnitvijo tožbe, le ta sploh ni bila sposobna za obravnavanje, pritožba utemeljeno opozarja, da njena vloga z dne 22.4.2014 ni bila prepozna. Drži, da je možnost navajanja dejstev in predlaganja dokazov v sporu majhne vrednosti omejena na tožbo in odgovor na tožbo (z nadaljnjo vlogo pa lahko tožnik le odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo, toženec pa na navedbe v tožnikovi vlogi), vendar je predpogoj popolnost tožbe. Šele ko je ta popolna, lahko od toženca zahtevamo, da poda vsebinsko utemeljen odgovor na tožbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kopru v sporu majhne vrednosti ugotovilo, da je na dan začetka prisilne poravnave nad toženo stranko obstajala terjatev tožeče stranke do tožene v znesku 1.969,36 EUR in naložilo to terjatev v plačilo pod pogoji sklenjene prisilne poravnave (in v tem delu obdržalo v veljavi sklep o izvršbi VL 136711/2013 z dne 30.8.2013. Zoper sodbo se tožena stranka pritožuje zaradi bistvene kršitve postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V nadaljevanju pa navaja, da sodišče ni upoštevalo vloge tožene stranke z dne 22.4.2015, s čimer je kršilo njeno ustavno pravico do navajanja dejstev in dokazov v postopku, hkrati pa odločitve ni vsebinsko obrazložilo, saj je navedlo le, da je bila vloga prepozna. Takega zaključka ni mogoče preizkusiti. Vloga je bila namreč vložena pravočasno. Zmotno je stališče sodišča, da se kot prva vloga v postopku šteje odgovor tožeče stranke na ugovor. Njena prva vloga je namreč šele pripravljalna vloga, ki jo je podala na podlagi poziva za dopolnitev tožbe. Sodišče je tudi napačno uporabilo materialno pravo, to je določbe Odvetniške tarife, saj je upoštevalo le zahtevek tožeče stranke, ne da bi ga apliciralo na zakon. Zakaj odločitve o višini zahtevka ni oprlo na tarifo, z izpodbijano sodbo ni obrazložilo. Pa tudi sicer tožeča stranka ni podala navedb o dogovoru nad tarifo. Ker višine na podlagi navedb ni mogoče ugotoviti, bi sodišče moralo zahtevek zavrniti že iz tega razloga. Nepravilna je tudi odločitev o stroških postopka, saj je tožeča stranka pravna oseba, F. M. pa je njen zakoniti zastopnik – direktor. Tožeči stranki zato ne pripadajo stroški postopka.

V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala zavrnitev pritožbe. Ponavlja potek postopka in pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je bila vloga toženca prepozna. Ker toženec ni pravočasno oporekal višini zahtevka, je sodišče ravnalo povsem pravilno, ko je zahtevku ugodilo v celoti. Pravilna je tudi odločitev o stroških postopka, saj tožnika ni zastopal njegov zakoniti zastopnik, temveč odvetnik Franci Matoz.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov spisa izhaja, da je tožena stranka ugovarjala sklepu o izvršbi in da je na njen ugovor upnik odgovoril. Tako ugovor kot odgovor na ugovor sta se konkretno nanašala le na postopek prisilne poravnave. Sledil je poziv sodišča prve stopnje toženi stranki, da na navedbe iz odgovora na ugovor odgovori, kar je ta storila (spet praktično le glede posledic postopka prisilne poravnave). Šele nato je tožeča stranka svojo tožbo dopolnila, tako da je pojasnila dejansko in pravno podlago zahtevka. Na to vlogo je tožena stranka odgovorila. Ker pred dopolnitvijo tožbe, le ta sploh ni bila sposobna za obravnavanje(1), pritožba utemeljeno opozarja, da njena vloga z dne 22.4.2014 ni bila prepozna. Neupoštevanje te vloge dejansko pomeni kršitev pravice tožene stranke do obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), na katero tožena stranka opozarja (sicer z nerodnim izrazom „kršitev ustavne pravice do navajanja dejstev in dokazov v postopku“). Pritožbeno sodišče je zato moralo pritožbi ugoditi in sodbo razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). Drži, da je možnost navajanja dejstev in predlaganja dokazov v sporu majhne vrednosti omejena na tožbo in odgovor na tožbo (z nadaljnjo vlogo pa lahko tožnik le odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo, toženec pa na navedbe v tožnikovi vlogi), vendar je predpogoj popolnost tožbe. Šele ko je ta popolna, lahko od toženca zahtevamo, da poda vsebinsko utemeljen odgovor na tožbo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče svojo napako popraviti in pri omejitvi števila vlog izhajati iz trenutka, ko je tožba postala popolna.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP.

op. št. 1: Ker je sodišče prve stopnje (sicer napačno) štelo, da je tožba popolna že od odgovora na ugovor, po isti logiki ne bi smelo upoštevati niti trditev tožeče stranke iz dopolnitve tožbe, saj ta dopolnitev ni pomenila le odgovora na navedbe iz prejšnje vloge toženca, temveč je tožeča stranka v njej podajala nove navedbe.