Jedro

Ob arondaciji je tožnica prejela za arondirana zemljišča ustrezna nadomestna zemljišča, zato ji zahtevana zemljišča niso mogla biti vrnjena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Sekretariata za gospodarstvo občine z dne 5.11.1992, s katero je bil zavrnjen zahtevek za vrnitev v last in posest arondiranega kmetijskega zemljišča parc. št. 950, 951, 1143 in 1144. Tožena stranka je namreč ugotovila, da za denacionalizacijo niso izpolnjeni zahtevani pogoji, saj je tožeča stranka za arondirana zemljišča dobila ustrezna nadomestna zemljišča. Nadomestna zemljišča so več kot ustrezala odvzetim zemljiščem, saj je bila vrednost nadomestnih zemljišč bistveno višja, kot je bila vrednost arondiranih zemljišč.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da nadomestna zemljišča niso ustrezna odvzetim oz. arondiranim zemljiščem, saj, če bi bila ustrezna, ne bi bilo spora. Dejstvo namreč je, da se nadomestnih zemljišč ne more strojno obdelovati, poleg tega pa odvzetih zemljišč že od samega začetka ne obdeluje kmetijska zadruga, ampak so bila dana v uporabo kmetu iz ... Zato predlaga, da sodišče njeni tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka navedbe tožeče stranke, vztraja pri ugotovitvah izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 29. točke 1. odstavka 3. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 - ZDEN), so upravičenci do denacionalizacije fizične osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po določbah temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in 53/62 ter Uradni list SFRJ, št. 10/65, 25/65, 12/67 in 14/70), če niso dobili ustreznih nadomestnih zemljišč. Ker je iz listin v spisu, ki jih je pri odločanju uporabila tožena stranka jasno razvidno, da je tožeča stranka za arondirana zemljišča dobila druga zemljišča, ki so vrednostno celo boljša od arondiranih zemljišč, to lahko pomeni samo, da so bila ta zemljišča ustrezna nadomestna zemljišča. Zato je tudi pravilen zaključek tožene stranke, da v primeru tožeče stranke sploh niso izpolnjeni pogoji zahtevani za denacionalizacijo. Ker je tožeča stranka dobila ustrezna nadomestna zemljišča, je tožena stranka pravilno zavrnila tožničin zahtevek, da bi se ji vrnila v last in posest arondirana kmetijska zemljišča, katerih vrnitev je zahtevala. Sodišče samo pojasnjuje tožeči stranki, da tudi njene ostale tožbene navedbe ne morejo vplivati na pravilno odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, saj ima ta vso podporo v veljavnih zakonskih določbah.

Ker je izpodbijana odločba zakonita, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).