Jedro

Oškodovanec je že s tem, da je preko svojega varnostnika prijel storilca tatvine in poklical policijo, izkazal interes za kazenski pregon storilca kaznivega dejanja tatvine po čl. 211/II in I KZ, pri čemer je v obravnavanem primeru iz uradnega zaznamka o razgovoru z varnostnikom tudi razvidno, da imenovana odgovorna oseba oškodovane trgovine izrecno zahteva pregon. Sodišče prve stopnje je zato prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca, ko je vloženi obtožni predlog zavrglo, zaradi česar je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odst. 437. čl. ZKP v zvezi z II. odst. 277. čl. ZKP zavrglo obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva iz ..., ki je obdolženima M. K. in D.A. očital storitev kaznivih dejanj tatvine po čl. 211/II in I KZ, saj je menilo, da v obravnavani zadevi ni bil podan predlog oškodovanca za kazenski pregon, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za zavrženje obtožnega akta.

Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka (5. tč. I. odst. 371. čl. ZKP) ter predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v sojenje.

Višja državna tožilka je v pisnem mnenju predlagala ugoditev pritožbi okrožne državne tožilke.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogovanjem državne tožilke v pritožbi, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podan predlog oškodovanca. Res je iz opravljenih informativnih razgovorov z varnostnikoma I. J. in M.P. z dne 20.12.1996, ki sta zalotila oba obdolženca pri izvršitvi kaznivega dejanja razvidno, da je odgovorna oseba podjetja Interspar B.K. zahtevala kazenski pregon zoper osumljenca ter je zato protispisna trditev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da v kazenski ovadbi ni podatka, da bi oškodovanec zahteval kazenski pregon obravnavanega dejanja. Po Zakonu o kazenskem postopku je mogoče podati kazensko ovadbo pisno ali ustno, tedaj tudi po telefonu (čl. 147 ZKP). V obravnavanem primeru sta oba varnostnika, ki sta pri oškodovancu zaposlena prav zaradi preprečevanja in odkrivanja takšnih kaznivih dejanj, poklicala policijo, zadržala oba osumljenca in z njunim ravnanjem seznanila tudi poslovodjo trgovine, ki je podpisala oba zapisnika o ugotovljeni tatvini. Že s tem je bil nedvomno izražen interes oškodovanega podjetja za pregon obeh storilcev, nedvomno pa je bil dodatno potrjen še z omenjenima zahtevama iz uradnih zaznamkov. Sodišče prve stopnje je bilo tedaj takšen predlog za pregon dolžno upoštevati, saj so bili tudi sicer izpolnjeni pogoji, opredeljeni v členih 52, 53 in 147 ZKP.

Ob ugotovljeni bistveni kršitvi določb kazenskega postopka, opredeljeni v 5. tč. I. odst. 371. čl. ZKP, je moralo sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, med katerim bo lahko sodišče prve stopnje pravni interes oškodovane trgovine za pregon storilcev preverilo tudi z zaslišanjem njenega zastopnika na glavni obravnavi.