Jedro

Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je prizadeta stranka solastnica objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja, zato ima na podlagi 1. točke drugega odstavka 62. člena ZGO-1 pravico sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Poseg na objektu je možen samo s soglasjem vseh solastnikov. Ker to ni izkazano, tožeča stranka ni izkazala pravice graditi, kar je eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/1997 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 8.10.2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila sklep Upravne enote Sevnica z dne 29.7.2004, s katerim je bila zavržena pritožba prizadete stranke v tem postopku A.A. (1. točka izreka), hkrati pa je odpravila tudi odločbo istega organa z dne 20.7.2004, s katero je bila tožnici dovoljena sprememba namembnosti dela objekta na parc. št. 13 in 11 k.o.... za potrebe gostinske dejavnosti ob tam navedenih pogojih, in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek (2. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo tožene stranke in z njenimi razlogi. Ugotavlja, da je bilo sicer res gradbeno dovoljenje z dne 20.7.2004 že predhodno odpravljeno z odločbo tožene stranke z dne 5.10.2004, vendar pa ta odločba, v času, ko je bila izdana v tem upravnem sporu izpodbijana odločba (z dne 8.10.2004), še ni bila dokončna niti pravnomočna in ne gre za zatrjevano kršitev načela ne bis in idem. Tožena stranka je pravilno odpravila sklep prvostopenjskega upravnega organa, s katerim je ta zavrgel pritožbo prizadete stranke, saj bi prizadeta stranka v tem postopku A.A. morala sodelovati kot stranka v upravnem postopku, ki se je končal z izdajo spornega gradbenega dovoljenja, saj je solastnica objekta, na katerega se gradbeno dovoljenje nanaša. Iz istega razloga tudi ni izkazana pravica graditi na parc. št. 13 k.o..., kar je eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja. Sodišče se nadalje sklicuje na določbo 54. in 66. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 ( Ur.l. RS, št. 110/2002).

3. Z revizijo (prej pritožbo) revidentka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavo. Meni, da okoliščina, da je izdanih več odločb o pritožbah, vpliva na zakonitost postopka in gre za absolutno bistveno kršitev. V zvezi z upravičenim interesom prizadete stranke za sodelovanje v postopku pa navaja, da je v teku postopek za vpis etažne lastnine in bo vknjižba učinkovala od dne vložitve predloga, takrat se bo tudi izkazalo, da prizadeta stranka ni upravičena do statusa stranke v postopku in je sklepanje tožene stranke preuranjeno. Upravno sodišče daje tudi prevelik poudarek Ekspertnemu mnenju glede vprašanja vplivov, saj je to mnenje izdelek tržne narave in ne more biti v škodo tistega, ki ga je plačal. 4. Odgovori na revizijo niso bili vloženi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1.1.2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1(1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano (glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1), sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. ZGO-1, ki je veljal v času odločanja upravnega organa prve stopnje, je v 1. točki drugega odstavka 62. člena določal, da imajo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja s prostorskim redom, poleg investitorja, pravico udeleževati se postopka še lastniki nepremičnin in imetniki služnostne oziroma stavbne pravice na takšnih nepremičninah, ki jih na podlagi vplivnega območja objekta, prikazanega z mejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, določi pristojni upravni organ za gradbene zadeve. Glede na to, da je prizadeta stranka solastnica nepremičnine, (kot izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 21.7.2004), ki je predmet spornega gradbenega dovoljenja, je pravilna odločitev tožene stranke in prvostopnega sodišča, da ji gre položaj stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

9. ZGO-1 v 54. členu določa, kaj vse mora investitor priložiti k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, v 66. členu ZGO-1 pa so določeni pogoji, ob katerih pristojni upravni organ lahko izda gradbeno dovoljenje. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, mora upravni organ, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti med drugim tudi, ali je izkazana pravica graditi, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, torej ali so izpolnjeni pogoji gradnje za konkretno območje. Revidentka za parc. št. 13 k.o... ni izkazala, da ima pravico graditi, saj je za to potrebno soglasje vseh solastnikov (drugi odstavek 1. člena Stanovanjskega zakona in 67. člen Stvarnopravnega zakonika), ki pa ni bilo dano. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je tožena stranka pravilno odpravila izdano gradbeno dovoljenje in vrnila zadevo v ponoven postopek.

10. Okoliščina, da je tožena stranka odpravila gradbeno dovoljenje z dne 20.7.2004 že s svojo odločbo z dne 5.10.2004, ob reševanju pritožbe prizadete stranke B.B., pa na samo odločitev ne vpliva, saj s tem, ko je tožena stranka odpravila gradbeno dovoljenje in vrnila zadevo upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje, ni odločila o pravici in tako tudi ni bilo kršeno načelo ne bis in idem.

11. Glede na navedeno je odločitev tožene stranke in sodišča v celoti pravilna.

12. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, in ne razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.