Jedro

Ker gre v spornem primeru za prepozen predlog za izločitev predsednice sodišča prve stopnje, ker je bil vložen po koncu postopka na prvi stopnji in za predlog, v katerem ni konkretnih izločitvenih razlogov oziroma okoliščin niti za sodnico - predsednico sodišča prve stopnje niti za sodnike Višjega delovnega in socialnega sodišča, tožnikovemu predlogu za izločitev ni bilo mogoče ugoditi. Pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da tožnik predlaga izločitev sodnikov, ki v njegovi zadevi pri sojenju ne sodelujejo, za kar nima niti pravne niti dejanske podlage. Enako velja tudi za sklep o izločitvi predsednika Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, za katerega iz spisa ni razvidno, da bi sodil v tožnikovi zadevi, niti, da bi bil podan kakšen od v 70. členu ZPP naštet izločitven razlog.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

Tožnik je pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani v zadevah pod opr. št. Ps 788/87 (Psp 177/98) oziroma Ps 410/97 (Psp 441/2000), z vlogo z dne 9.10.2000, vložil zahtevo za izločitev sodnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in predsednice tega sodišča ter izločitev sodnikov Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in predsednika tega sodišča. Predsednik Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je s sklepom Su 22/0101-360 z dne 20.9.2002 na podlagi prvega odstavka 73. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 12/2003 - Uradno prečiščeno besedilo) zavrnil predlog za izločitev predsednice Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in vseh sodnikov Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pa je s sklepom opr. št. Su 29/2002-29 z dne 10.9.2002, na podlagi drugega odstavka 73. člena ZPP zavrnil predlog za izločitev predsednika Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Zoper oba sklepa je tožnik vložil pritožbo, v kateri je navajal, da sodniki, zoper katere je predlagal "varnostni" ukrep pripora in trajne prepovedi opravljanja sodniške funkcije, ne morejo nepristransko odločati v njegovi zadevi.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi drugega odstavka 72. člena ZPP, lahko stranka predlaga izločitev sodnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem. Po zakonu gre torej za izločitev sodnika iz razlogov 70. člena ZPP, ne pa za pavšalno izločitev vseh sodnikov nekega sodišča. Ker gre v spornem primeru za prepozen predlog za izločitev predsednice sodišča prve stopnje, ker je bil vložen po koncu postopka na prvi stopnji in za predlog, v katerem ni konkretnih izločitvenih razlogov oziroma okoliščin niti za sodnico - predsednico sodišča prve stopnje niti za sodnike Višjega delovnega in socialnega sodišča, tožnikovemu predlogu za izločitev ni bilo mogoče ugoditi. Pri tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da tožnik predlaga izločitev sodnikov, ki v njegovi zadevi pri sojenju ne sodelujejo, za kar nima niti pravne niti dejanske podlage. Enako velja tudi za sklep o izločitvi predsednika Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, za katerega iz spisa ni razvidno, da bi sodil v tožnikovi zadevi, niti, da bi bil podan kakšen od v 70. členu ZPP naštet izločitven razlog.

Ker iz podatkov v spisih tudi sicer ni razvidno, da obstoji kakršnakoli druga okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodnikov, ki jih tožnik izločuje, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ob upoštevanju določb 37. in 38. člena ZPP, smiselne uporabe določb 106. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in nadalj.) in z upoštevanjem določb 2. točke 365. člena ZPP tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa.