Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sporna oporoka z dne 6. 10. 1998 (po videzu) izpolnjuje vse pogoje, ki jih za veljavnost lastnoročne oporoke v 63. členu predvideva ZD. Z ozirom na to je trditve (pravico) J. P. in T. P., ki navajata, da je oporoka ponarejena, oziroma izpostavljata druge razloge za njeno neveljavnost, utemeljeno štelo za manj verjetne in ju v skladu z 213. členom ZD napotilo na pravdo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kamniku je s sklepom z dne 21. 4. 2017 odločilo: - da se zapuščinski postopek prekine (I. točka izreka), - da se dediča A. A. in B. A. napoti na pravdo za razveljavitev oporoke C. C. (roj. ... in umrle ...) z dne 6. 10. 1998, ki je bila razglašena 20. 3. 2017 (II. točka izreka).

2. Zoper omenjeni sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka pritožuje dedič B. A., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da na pot pravde napoti oporočna dediča, podrejeno pa, da ga razveljavi. Uvodoma pojasnjuje, kaj naj bi sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo, kaj naj bi navedlo v obrazložitev in kaj naj bi v zapuščinskem postopku navajala zakonita dediča. Sodišče naj bi spregledalo, da iz smrtovnice izhaja, da zapustnica oporoke ni napravila in da ta na prvi zapuščinski obravnavani ni bila predložena. Predložena je bila kasneje in to le v fotokopiji. Oporočna dediča nista niti zatrjevala, da je bila oporoka izgubljena ali založena, oziroma nista pojasnila, zakaj sta jo predložila v fotokopiji in ne v originalu. Zato sta onadva tista, ki bi morala dokazovati, da je zapustnica napravila lastnoročno oporoko z dne 6. 10. 1998, ki jo je lastnoročno napisala in podpisala, to je oporoko z vsebino, kot je razvidna iz fotokopije. Sodišče bi namreč moralo razglasitev oporoke opraviti le na originalu, ne pa v fotokopiji. Pritožnik je (še vedno) prepričan, da je oporoka ponarejena. Na narokih, ki jih je sodišče opravilo pred 20. 3. 2017, je bilo zatrjevano, da zapustnica oporoke ni napravila. Iz vsebine sklepa ne izhaja, zoper koga sta dolžna dediča vložiti tožbo. Sklepa se ne da preizkusiti, saj bi glede na številčnost dedičev, sodišče moralo o slednjem odločiti v izreku izpodbijanega sklepa in podati za to obrazložitev. Pritožbi je predložil listine, iz katerih naj bi izhajalo, da podpis na sporni oporoki ni zapustničin.

3. Sodediči na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sporna oporoka z dne 6. 10. 1998 (po videzu) izpolnjuje (vse) pogoje, ki jih za veljavnost lastnoročne oporoke v 63. členu predvideva ZD.1 Z ozirom na to je trditve (pravico) A. A. in B. A., ki navajata, da je oporoka ponarejena, oziroma izpostavljata druge razloge za njeno neveljavnost, utemeljeno štelo za manj verjetne in ju v skladu z 213. členom ZD napotilo na pravdo.

6. Za presojo (večje) verjetnosti trditev pritožbeno izpostavljanje, da se takšna oporoka v smrtovnici ne omenja, da ni bila predložena že na prvem zapuščinskem naroku2 in da se v spisu nahaja zgolj v fotokopiji,3 ni bistveno. Enako velja za poudarjanje (vztrajanje), da naj bi bila oporoka ponarejena. Ali to drži (ali ne), bo lahko pritožnik (tudi s pomočjo listinskega/primerjalnega gradiva, ki ga je priložil obravnavani pritožbi) dokazoval v pravdnem postopku, na katerega je bil skupaj z A. A. napoten. Ker dediči na vsebino napotitvenega sklepa niso vezani4 in lahko vložijo tožbo tudi zoper druge osebe in z drugačnim zahtevkom,5 kot je to navedeno v takšnem sklepu,6 pa so neutemeljeni tudi očitki v zvezi z okoliščino izostanka navedbe (v izpodbijanem sklepu), zoper koga je potrebno tožbo vložiti.7

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP8 v zvezi s 163. členom ZD).

1 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami. 2 Na katerem zapuščinskem naroku v tej zadevi naj bi bilo zatrjevano, da C. C. oporoke ni napravila, ni razvidno. Na prvi zapuščinski obravnavi dne 11. 9. 2015 je bilo ta okoliščina ugotovljena glede zapustnice, to je D. C. (v zvezi z zapuščino katere teče predmetni postopek). 3 Na fotokopiji oporoke, ki se nahaja v prilogi A7 tega spisa, je označeno, da je skladna z izvirnikom. V zvezi s tem je zmotno tudi pritožbeno navajanje, da bi moralo sodišče razglasitev oporoke opraviti le z originalom in ne fotokopijo. Zapuščinsko sodišče v predmetni zadevi (to je v zapuščinskem postopku po D. C.) ni imelo naloge razglasiti oporoko po C. C. Kot je razvidno iz priloženega spisa D 257/2003 Okrajnega sodišča v Kamniku, je bila ta razglašena v zapuščinski zadevi (postopku) po C. C. To izhaja iz zapisnika o njeni razglasitvi z dne 20. 3. 2017, v katerem je navedeno tudi, da se izvirnik oporoke nahaja v sodni hrambi (zato je brezpredmetno pritožbeno poudarjanje, da bi morala oporočna dediča pojasniti razloge za njeno predložitev v fotokopiji, kot tudi da slednja nikoli nista trdila, da bi imela original oporoke kadarkoli v posesti). 4 Glej odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 803/2007 z dne 25. 2. 2010 in sklep tukajšnjega sodišča II Cp 138/2017 z dne 25. 1. 2017. 5 Pritožnik bo moral pri oblikovanju tožbenega zahtevka (zahtevkov) upoštevati razloge, zaradi katerih bo v morebitni pravdi uveljavljal neveljavnost sporne oporoke. 6 Glej sklep tukajšnjega sodišča I Cp 1650/2016 z dne 5. 10. 2016. 7 Nenazadnje tudi ZD v 213. členu govori zgolj o stranki, ki se jo napoti na pravdo. 8 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.