- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep II Cp 111/2023
ECLI:SI:VSLJ:2023:II.CP.111.2023 Civilni oddelek
Povzetek
- Stroški postopka za zavarovanje dokazovSodišče obravnava, kdo krije stroške postopka za zavarovanje dokazov, in ali je pravilno, da stroške krije stranka, ki je predlagala zavarovanje.
- Ugotavljanje spornih dejstev v zapuščinskem postopkuAli je zapuščinski postopek primeren za ugotavljanje spornih dejstev, kot je veljavnost oporoke.
- Pravilna uporaba določb ZPPAli je sodišče pravilno uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s stroški zavarovanja dokazov.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 167. člena ZPP, po kateri stroške postopka za zavarovanje dokazov krije tista stranka, ki je zavarovanje dokaza predlagala. Pritožnica se moti, ko trdi, da bi sodišče pričo moralo zaslišati kar v okviru zapuščinskega postopka. Slednji namreč ni namenjen ugotavljanju spornih dejstev, konkretno glede veljavnosti oporoke, zaradi česar je predlagateljica v zavarovanje (torej: "za vsak slučaj") predlagala zaslišanje priletne oporočne priče. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je izvedlo postopek za zavarovanje dokazov.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da predlagateljica sama krije svoje stroške postopka zavarovanja dokazov, nasprotnim udeleženkam pa jih mora povrniti 393,79 EUR.
2. Proti sklepu se predlagateljica pritožuje in predlaga njegovo spremembo tako, da nasprotne udeleženke same krijejo svoje stroške. Navaja, da je predlog za zaslišanje priče podala tekom zapuščinskega postopka in tekom tega bi moralo sodišče pričo tudi zaslišati. V tem primeru bi po določbi 174. čl. Zakona po dedovanju vsak dedič sam kril svoje stroške, kar bi bilo tudi pravično. Napačno je bilo ravnanje, da je sodišče izločilo predlog za zavarovanje dokazov - za zaslišanje priče, iz zapuščinskega postopka.
3. Odgovora na pritožbo nasprotne udeleženke niso podale.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 167. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kateri stroške postopka za zavarovanje dokazov krije tista stranka, ki je zavarovanje dokaza predlagala, kar je v konkretnem primeru pritožnica. Ta se moti, ko trdi, da bi sodišče pričo moralo zaslišati kar v okviru zapuščinskega postopka. Slednji ni namenjen ugotavljanju spornih dejstev, konkretno glede veljavnosti oporoke (glej. 1. tč. 2. odst. 210. čl. Zakona o dedovanju), zaradi česar je predlagateljica v zavarovanje (torej: „za vsak slučaj“) predlagala zaslišanje priletne oporočne priče. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je izvedlo postopek za zavarovanje dokazov; zakon (1. odst. 167. čl. ZPP) v slednjem ne dopušča drugačne odločitve o stroških, kot je izpodbijana. Ne gre torej za stroške zapuščinskega postopka. V primeru pravdnega postopka, ki bi sledil, pa bi lahko predlagateljica te stroške uveljavljala kot del pravdnih stroškov (2. odst. 167. čl. ZPP).
6. Odmere stroškov pritožnica ne izpodbija. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP).