Jedro

Upoštevaje tožbene navedbe in tožbeni zahtevek se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno zmotna. Tožba tožeče stranke za priznanje solastninske pravice na parcelah tožene stranke in izstavitve zemljiškoknjižne listine je namreč lastninskopravna tožba, zato odločitev o njej spada v pristojnost sodišča, saj gre za spor iz premoženjskih razmerij.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za nepristojno za odločanje v zadevi, razveljavilo vsa opravljena dejanja ter zavrglo tako primarni kot podredni tožbeni zahtevek (pravilno: zavrglo tožbo). Tožeči stranki je naložilo plačilo stroškov postopka v višini 2.393,64 EUR.

(2) Zoper prvostopenjski sklep se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava (3. točka 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožeča stranka ter v bistvenem navaja, da je sodišče zmotno uporabilo 25. člen Zakona o denacionalizaciji, saj slednji zavezancu oziroma najemodajalcu podeljuje zgolj možnost in ne dolžnosti uveljavljanja zahtevkov. Dodaja, da stranka z neuveljavitvijo zahtevkov po ZDen ne more biti prekludirana za podajo stvarnopravnih zahtevkov po Stvarnopravnem zakoniku (SPZ). Meni, da je SPZ v razmerju do ZDen lex specialis in lex posterior, zato bi ga sodišče moralo uporabiti tudi v konkretnem postopku. Uveljavlja tudi kršitev ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS)

(3) Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

(4) Pritožba je utemeljena.

(5) V skladu z 18. členom ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev v sporu v sodno pristojnost. Če med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče, temveč kak drug organ, se izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo.

(6) V konkretnem primeru je tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek uveljavljala na podlagi 48. člena Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ), 23. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ št. 6/1980 s spre., v nadaljevanju ZTLR) in 415. paragrafa Občega državljanskega zakonika (ODZ) ter primarno zahtevala priznanje solastninskega deleža na nepremičninah tožene stranke, podredno pa povračilo vlaganj v nepremičnine. Ob tem pri presoji sodne pristojnosti ni pomembno, ali bi bil zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Bistveno je, ali ureditev po 25. členu Zakona o denacionalizaciji Ur. l. RS, št.27/1991 s spre., v nadaljevanju ZDen) izključuje sodno pristojnost in je tovrstne zahtevke moč podati le v upravnem postopku. Upoštevaje tožbene navedbe in tožbeni zahtevek se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno zmotna. Tožba tožeče stranke za priznanje solastninske pravice na parcelah tožene stranke in izstavitve zemljiškoknjižne listine je namreč lastninskopravna tožba, zato odločitev o njej spada v pristojnost sodišča (1. čl. ZPP), saj gre za spor iz premoženjskih razmerij. Gre za vprašanje, kot pravilno poudarja pritožba, ali je tožeča stranka na podlagi vlaganj pridobila solastninsko pravico na nepremičninah tožene stranke. Ali je to sploh mogoče, pa je vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka, o čemer se bo moralo prvostopenjsko sodišče izreči v nadaljevanju postopka. V kolikor bo ugotovilo, da solastnina ni mogla nastati, bo moralo presojati tudi utemeljenost podrednega zahtevka. Gre za verzijski zahtevek, ki prav tako spada v pristojnost sodišča, vprašanje njegove utemeljenosti in pravočasnosti, pa je zopet stvar dokaznega postopka.

(7) Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 2. odstavka 18. člena ZPP. Ker v zadevi posledično ni bila opravljena vsebinska presoja tožbenega zahtevka, je bilo pritožbi tožeče stranke potrebno ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, da o njej vsebinsko odloči (3. točka 365. člena ZPP).

(8) Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu III. odstavka 165. člena ZPP.