Jedro

Tožena stranka je tožnikovo zahtevo za ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem osebnega dohodka za delo preko polnega delovnega časa v spornem obdobju v pokojninsko osnovo utemeljeno zavrgla. O zahtevi za ponovno odmero starostne pokojnine je bilo namreč že pravnomočno odločeno. Tožnik je v novem postopku uveljavljal enak zahtevek kot pred tem, torej da se mu pri odmeri pokojnine upošteva tudi nadurno delo. Tudi v novem postopku se je skliceval na enake razloge, ki so bili predmet upravne in sodne presoje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 27. 5. 2014 in sklepa št. ... z dne 31. 1. 2014. S sklepom pa je tožbo na ponovno odmero starostne pokojnine z upoštevanjem nadur v obdobju od leta 1972 do 1985 na podlagi potrdila A. z dne 20. 7. 2009 ter izplačilo razlike v pokojnini z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zavrglo.

2. Zoper sodno odločbo je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo napotkov razvidnih iz sklepa pritožbenega sodišča, prav tako ni upoštevalo potrdila o osebnem dohodku za delo preko polnega delovnega časa z dne 20. 7. 2009 niti Pravilnika o delovnih razmerjih A. d. o. o. in sicer določbe, ki govori o delu preko polnega delovnega časa. Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo samovoljno in neodgovorno. Tožnik zato od pritožbenega sodišča pričakuje, da bo spremenilo izpodbijano sodno odločbo ter ugodilo tožbenemu zahtevku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju odpravilo kršitve, na katere je pritožbeno sodišče opozorilo v sklepu št. Psp 692/2015 z dne 21. 4. 2016. Ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju in ob pravilni uporabi materialnega prava je tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)(1) pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 27. 5. 2014, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjski sklep št. ... z dne 31. 1. 2014. Z navedenim sklepom je prvostopenjski organ tožnikovo zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine z upoštevanjem osebnega dohodka za delo preko polnega delovnega časa v letih 1972 do 1985 v pokojninsko osnovo, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP)(2) , zavrgel. Tožena stranka se je postavila na stališče, da je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno.

6. Sodišče prve stopnje je ob prvem sojenju (sodba VIII Ps 1255/2014 z dne 11. 11. 2015) tožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo in potrdilo odločitev tožene stranke. Pritožbeno sodišče je s sklepom z dne 21. 4. 2016 zadevo vrnilo sodišču prve stopnje s tem, da je sodišču naložilo, da odpravi kršitev v zvezi z izrekom sodbe, ker je bil ta sam s sabo v nasprotju, saj je sodišče potrdilo odločitev tožene stranke, ki je s procesnim sklepom tožnikovo zahtevo zavrgla, medtem ko je nato samo meritorno zavrnilo tožnikovo zahtevo, s katero je uveljavljal ponovno odmero pokojnine. V novem sojenju je sodišče prve stopnje omenjeno kršitev odpravilo. Prav tako se je tudi opredelilo ter razčistilo, ali je tožena stranka v predsodnem postopku postopala po določbi 7. člena ZUP. Pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo napotkov pritožbenega sodišča, so zato neutemeljene.

7. V zvezi s presojo izpodbijanih odločitev tožene stranke (dokončne odločbe z dne 27. 5. 2014 in pa sklepa z dne 31. 1. 2014) pa tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka tožnikovo zahtevo za ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem osebnega dohodka za delo preko polnega delovnega časa v letih 1972 do 1985 v pokojninsko osnovo, utemeljeno zavrgla. O zahtevi za ponovno odmero starostne pokojnine je bilo namreč že pravnomočno odločeno. Iz dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in tudi iz listinske dokumentacije v upravnem spisu izhaja, da je bila tožniku z odločbo št. ... z dne 27. 8. 2009 priznana pravica do starostne pokojnine od 20. 8. 2009 dalje. Taka odločitev je bila potrjena tudi z drugostopenjsko odločbo z dne 24. 11. 2009. Odločitev tožene stranke je bila predmet presoje pred sodiščem. Tožnikov zahtevek, da se odpravita prej omenjeni odločbi, ter da se mu starostna pokojnina odmeri v višjem znesku s tem, da se upoštevajo tudi osebni dohodki za delo preko polnega delovnega časa prejeti v obdobju od leta 1972 do 1985 je bil zavrnjen s sodbo opr. št. VIII Ps 3077/2009 z dne 26. 8. 2011. Taka odločitev pa je bila potrjena tudi pred pritožbenim sodiščem (sodba opr. št. Psp 376/2011 z dne 10. 11. 2011). Tožnik je torej v novem postopku uveljavljal enak zahtevek kot pred tem, torej da se mu pri odmeri pokojnine upošteva tudi nadurno delo. Tudi v novem postopku pa se je skliceval na enake razloge, ki so bili predmet upravne in sodne presoje. Tožena stranka je tudi ustrezno postopala po določbi 7. člena ZUP, saj je tožniku dala možnost, da na zapisnik natančno opredeli svojo vlogo. Na naroku za glavno obravnavo tožnik tem navedbam tožene stranke niti ni ugovarjal. 8. Ker je bilo o tem zahtevku že pravnomočno odločeno, je tožena stranka utemeljeno, na podlagi četrtega odstavka 129. člena ZUP, tožnikovo zahtevo zavrgla. ZUP namreč v četrtem odstavku 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če o isti upravni stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek ni spremenilo. Kot je bilo že obrazloženo, je tožena stranka o enakem tožbenem zahtevku že pravnomočno odločila, niti dejansko niti pravno stanje, na katero se opira nov zahtevek, pa se nista spremenila.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodno odločbo sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

(2) Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.