Jedro

Predloga sveta delavcev za imenovanje arbitrov ni mogoče zavreči z utemeljitvijo, da ni bilo predhodnega postopka pomirjanja na podlagi določb KPDŽP. Ta kolektivna pogodba sicer predvideva, da stranki najprej poskušata spor rešiti s pomirjanjem, vendar to velja le za spore med strankami kolektivne pogodbe, to pa so na eni stani predstavniki delodajalcev, na drugi strani pa reprezentativni sindikati. Svet delavcev nobene izmed družb (delodajalca) ni stranka kolektivne pogodbe, saj že ZKolP v prvem odstavku 2. člena določa, da kot predstavniki delavcev kolektivne pogodbe sklepajo sindikati ali združenja sindikatov z delodajalcem. Svet delavcev ni stranka KPDŽP in zanj oz. za njegove spore določbe, ki se nanašajo na reševanje kolektivnih sporov (med strankami kolektivne pogodbe), to so določbe od 11. do 15. člena KPDŽP, ne veljajo. Na osnovi teh določb (15. člena KPDŽP, ki pred arbitražo predpisuje obvezen postopek pomirjanja) predloga sveta delavcev (predlagatelja) za imenovanje arbitrov ni mogoče zavreči.

Izrek

Pritožbama predlagatelja se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži.

Obrazložitev

S sklepom z dne 12. 6. 2012 je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za imenovanje arbitrov. S sklepom z dne 29. 6. 2012 je predlagatelju naložilo, da nasprotnemu udeležencu povrne stroške postopka v višini 600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka petnajstdnevnega paricijskega roka do plačila.

Zoper navedeni sklep z dne 12. 6. 2012 se iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje predlagatelj. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (meritorno odločanje). Navaja, da predlagatelja (svet delavcev) Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (KPDŽP; Uradni list RS, št. 95/07) sama po sebi ne zavezuje, ker lahko kolektivna pogodba kot vsaka pogodba zavezuje le podpisnika (delodajalca, sindikat). Svet delavcev ne more biti podpisnik oz. stranka kolektivne pogodbe. Participacijski dogovor med predlagateljem in nasprotnim udeležencem ni bil sklenjen. Stališče, da se v primeru spremembe delodajalca (izločitve dela družbe) prenese tudi ureditev s področja soupravljanja delavcev, ni pravilno. V novoustanovljeni družbi (nasprotnem udeležencu) se ne uporablja Dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (participacijski dogovor) nekdanje skupne družbe. Predlagatelj je nasprotnega udeleženca z dopisom z dne 20. 12. 2011 zaprosil za usklajevalni sestanek glede podpisa novega participacijskega dogovora. Potreba po sklenitvi tega dogovora je bila večkrat ponovljena, poleg tega je bil poslovodstvu nasprotnega udeleženca poslan predlog. Kljub temu nov dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju ni bil sprejet. V osnutku tega dogovora je predlagatelj zapisal rešitev, da bi stranki medsebojne spore reševali na stalnem arbitražnem svetu. Stalna arbitraža ni ustanovljena, na pozive predlagatelja za imenovanje arbitrov se nasprotni udeleženec ne odziva.

Zoper sklep z dne 29. 6. 2012 se tožeča stranka pritožuje, ker meni, da je - ker se je predlagatelj pritožil zoper sklep o zavrženju predloga - odmera stroškov preuranjena. Meni, da je treba o stroških postopka odločati skupaj s pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožbi sta utemeljeni.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) v povezavi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijana sklepa preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbah. Pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, vendar je zaradi zmotne materialnopravne presoje sprejelo neutemeljeno odločitev.

Sodišče prve stopnje je predlog za imenovanje arbitrov zmotno zavrglo na podlagi določb KPDŽP. Ta kolektivna pogodba sicer predvideva, da stranki najprej poskušata spor rešiti s pomirjanjem, vendar, kot je razvidno že iz same zakonske določbe, to velja le za spore med strankami kolektivne pogodbe, to pa so na eni stani predstavniki delodajalcev, na drugi strani pa reprezentativni sindikati. Svet delavcev nobene izmed družb (delodajalca) ni stranka kolektivne pogodbe, saj že Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP; Uradni list RS, št. 43/06) v prvem odstavku 2. člena določa, da kot predstavniki delavcev kolektivne pogodbe sklepajo sindikati ali združenja sindikatov. Tako svet delavcev ne more biti in tudi ni stranka KPDŽP in zanj oz. za njegove spore določbe, ki se nanašajo na reševanje kolektivnih sporov (med strankami kolektivne pogodbe), to so določbe od 11. do 15. člena KPDŽP, ne veljajo. Na osnovi teh določb (15. člena KPDŽP, ki pred arbitražo predpisuje obvezen postopek pomirjanja) predloga sveta delavcev (predlagatelja) za imenovanje arbitrov ni mogoče zavreči. Sodelovanje delavcev pri upravljanju in svet delavcev ureja Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU; Uradni list RS, št. 42/93 in nadalj.). Ta zakon ureja reševanje medsebojnih sporov v 99. do 106. členu. V prvem odstavku 99. člena ZSDU je določeno, da spore med svetom delavcev in delodajalcem (za takšen spor gre v konkretni zadevi) rešuje arbitraža. V prvem 102. členu ZSDU pa je določeno, da v primeru, če druga stran (v konkretni zadevi je to nasprotni udeleženec) v 15-ih dneh po začetku postopka ne imenuje arbitra, arbitra postavi pristojno sodišče. Na podlagi te določbe ZSDU je predlog dopusten. V okviru obravnavanega spora se presoja le, ali so izpolnjeni pogoji iz citirane določbe ZSDU za imenovanje arbitra.

V prvem odstavku 100. člena ZSDU je še določeno, da se lahko v družbi ustanovi stalna arbitraža, pri kateri se, kot je razvidno iz nadaljnjih določb tega člena ZSDU, predvideva oblikovanje liste arbitrov, s katere se ob vsakem sporu imenujejo arbitri. V konkretnem primeru stranki (nasprotni udeleženec, ki se je skliceval na stalno arbitražo) nista navedli, da bi bila lista arbitrov določena.

Nasprotni udeleženec je v odgovoru na predlog predlagatelja navajal, da je s KPDŽP (pravilno: Dogovorom o sodelovanju delavcev pri upravljanju - priloga B2) za reševanje kolektivnih sporov v družbi predvidena stalna arbitraža (stalni arbitražni svet - 55. člen dogovora), ki je določena v KPDŽP. Ta dogovor je bil sklenjen med A d.o.o. in Svetom delavcev A d.o.o., ki pa nista stranki v tem kolektivnem delovnem sporu. Poleg tega je nasprotni udeleženec navajal, da je bila stalna arbitražo določena s strani socialnih partnerjev in ustanovljena dne 6. 8. 2008. Tem navedbam je predlagatelj ugovarjal, nasprotni udeleženec pa razen dveh dopisov (o sestanku za imenovanje članov arbitraže in o imenovanju njenih članov - prilogi B3 in B4) o konstituiranju arbitraže ni predložil nobenih dokazov, je pa predlagal zaslišanje udeležencev sestanka, na katerem naj bi se izbrali in imenovali arbitri. Izvedba tega dokaza (zaslišanja udeležencev sestanka) je nepotrebna, saj - četudi bi šteli, da je bila stalna arbitraža dogovorjena in konstituirana - stalna arbitraža ne predstavlja ovire, da predlagatelj predlaga imenovanje arbitra za ad hoc arbitražo. Vse navedbe v pritožbi, s katerimi predlagatelj pojasnjuje postopek sprejema novega dogovora o sodelovanju delavcev pri upravljanju, in dokazi, ki so priloženi pritožbi, so prepozni (pa tudi nebistveni) in kot takšni neupoštevni po prvem odstavku 337. člena ZPP, ki določa, da se sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če se izkaže, da jih stranka brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. Tega pa predlagatelj v tem sporu ni izkazal. Ker je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrglo predlog oz. ker je pritožba predlagatelja utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo, po 3. točki 365. člena ZPP izpodbijana sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.