Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vprašanje, ali gre v konkretnem primeru, v katerem teče postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premični stvari, za spor o stvarni pravici ali ne.
Gre za izločitveno tožbo, ki je namenjena varstvu lastninske pravice, zato gre za spor o lastninski pravici, torej za spor o stvarni pravici, za katerega pa je izključena pristojnost po pravilih postopka v gospodarskih sporih oziroma se v takem primeru pravila o postopku v gospodarskih sporih ne uporabljajo.
Glede na vrednost spornega predmeta je stvarno pristojno okrajno sodišče.
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Okrajno sodišče v Lendavi ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi (točka I. izreka), ter se po pravnomočnosti zadeva odstopi stvarno in izključno krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Murski Soboti v obravnavanje (točka II. izreka).
2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev v nadaljnje postopanje. Stališče sodišča prve stopnje je napačno, saj se pravila o gospodarskih sporih med dvema strankama, ki sta subjekta gospodarskega spora, ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah (drugi odstavek 481. člena ZPP). Ker tožeča stranka s tožbo zahteva ugotovitev, da je izvršba na premičnine nedopustna, ker je tožeča stranka lastnica teh premičnin, je utemeljenost zahtevka odvisna od ugotovitve, kdo je lastnik premičnin, na katere z izvršbo meri tožena stranka kot upnik. Dejstvo, da je vprašanje lastninske pravice predhodno vprašanje, ne more biti razlog, da te tožbe ne bi šteli za tožbo o stvarni (lastninski) pravici. V vseh tožbah za varstvo lastninske pravice je namreč vprašanje kdo je lastnik praviloma predhodno vprašanje, še posebej to velja za lastninsko tožbo na vrnitev stvari (rei vindicatio), za katero ni dvoma, da ne gre za gospodarski spor (ne glede na subjekte, ki so udeleženi v pravdi). Tudi pravna teorija šteje tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe (izločitveno tožbo) med tožbe zaradi varstva lastninske pravice (Tone Frantar: Stvarno pravo, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1993, str. 65 do 67). Pritožba se sklicuje na sodno prakso in citira sklepe: VSL I Cpg 1360/99, VSK I Cp 72/2002, VSL I Cp 4245/2011, VSL R 436/2014 ter še sodbi II Ips 95/2015 in VSM I Cp 591/2015. V zadevi VS RS II Ips 568/2007 je VS RS odločalo o dovoljenosti revizije glede vrednosti spornega predmeta, ne pa o naravi samega spora. Pritožba navaja, da se sicer pojavljajo odstopi od ustaljene sodne prakse, vendar pa ni garancije, da se tudi okrožno sodišče, v kolikor bi bil spor sprožen pred njim, ne bi izreklo za stvarno nepristojno. Sicer je ta odločitev nujno potrebna, da stranka sploh lahko uveljavlja pravico do sodnega varstva, ki je v konkretnem primeru povezana z izredno kratkim prekluzivnim rokom, zaradi zamude katerega je posledica izguba pravice. V kolikor bi izpodbijani sklep ostal v veljavi, bo tožba zavržena in na ta način odklonjena izdaja odločbe, kar ne ustreza smislu učinkovite pravice do sodnega varstva, ki je varovano s 23. členom Ustave Republike Slovenije. Priglaša pritožbene stroške.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pravdni stranki sta pravni osebi. Predmet tožbe je ugotovitev nedopustnosti izvršbe, in sicer na predmetu izvršbe, to je na premični stvari (cepilnik drv Lancman LE32EL). Svoj tožbeni zahtevek tožeča stranka utemeljuje s sklicevanjem na svojo lastninsko pravico na predmetu izvršbe (tretji odstavek 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Zatrjuje, da je predmet izvršbe njena izključna lastnina, kar dokazuje s predlaganimi dokazi, pri čemer vrednost spora znaša 5.956,20 EUR.
5. Pri presoji stvarne pristojnosti v tej zadevi sta odločilna dva kriterija, in sicer subjektivni kriterij (stranke postopka) in objektivni kriterij (za kakšne vrste postopka gre). Ob dejstvu, da sta pravdni stranki pravni osebi, bi v skladu z določbo prvega odstavka 481. člena ZPP šlo za gospodarski spor, vendar pri tem ne gre spregledati drugi odstavek 481. člena ZPP, ki določa, kdaj se pravila o postopku v gospodarskih sporih ne uporabljajo.(1) Vprašanje torej je, ali gre v konkretnem primeru, v katerem teče postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premični stvari, za spor o stvarni pravici ali ne. Večinsko stališče v sodni praksi je, da je pri ugotavljanju objektivnega kriterija potrebno izhajati iz vsebine same tožbe (trditvena podlaga tožbe)(2), medtem ko je manjšinsko stališče sodne prakse, da objektivni kriterij veže zgolj na vsebino tožbenega zahtevka.(3) Pritožbeno sodišče se pridružuje večinskemu stališču v sodni praksi, da je potrebno uporabiti objektivni kriterij, ki veže na vsebino same tožbe, torej na tožbene trditve, ki dajejo podlago utemeljenosti tožbenega zahtevka. Le te so v obravnavani tožbi usmerjene v zatrjevanje lastninske pravice na stvari, predmetu izvršbe, ki se izloča iz izvršbe. Gre za izločitveno tožbo, ki je namenjena varstvu lastninske pravice, zato gre za spor o lastninski pravici, torej za spor o stvarni pravici, za katerega pa je izključena pristojnost po pravilih postopka v gospodarskih sporih oziroma se v takem primeru pravila o postopku v gospodarskih sporih ne uporabljajo (drugi odstavek 481. člena ZPP). Pomeni torej, da je glede na vrednost spornega predmeta, ob dejstvu, da gre za spor o stvarni pravici, ne glede na to, da sta pravdni stranki pravni osebi, stvarno pristojno okrajno sodišče pred katerim je bila tožba vložena, in sicer Okrajno sodišče v Lendavi (prvi odstavek 30. člena ZPP) Za sojenje v tej zadevi je glede na vse obrazloženo pristojno okrajno sodišče, gre pa za naveden, civilni spor.(4)
6. Pritožbeno sodišče je iz navedenega razloga pritožbi ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo. Odločitev temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP.
Op. št. (1) : Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti.
Op. št. (2) : Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo, v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti.
Op. št. (3) : Enako VSL sklep I Cp 3319/2015 z dne 15. 1. 2016, VSL sklep R 436/2014 z dne 14. 1. 2015, VSL sklep I Cp 4245/2011 z dne 5. 7. 2012, VSK sklep I Cp 72/2002 z dne 15. 10. 2002, VSL sklep I Cpg 1360/1999 z dne 10. 2. 2000, VSL sklep I Cp 4245/2011 z dne 5. 7. 2012, enako: Tone Frantar, Stvarno pravo, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1993, str. 65 do 67. Op. št. (4) : Pomeni, da bi se tudi v primeru, če bi bila izpolnjena predpostavka iz prvega odstavka 32. člena ZPP (vrednost spora nad 20.000,00 EUR) in bi bilo pristojno okrožno sodišče, postopek vodil kot navaden civilni spor in ne po pravilih postopka v gospodarskih sporih.