Jedro

Pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ima delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma do zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Ker tožnica nima priznane pravice do opravljanja drugega ustreznega dela, ji ni mogoče priznati nadomestila plače iz tega naslova.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, razveljavilo odločbi tožene stranke št. 5 026 715 oziroma I-5026715 z dne 6.3.2003 oziroma 26.5.2003, odločilo, da se tožnici od 1.11.2002 dalje prizna pravica do nadomestila plače na drugem ustreznem delu in toženi stranki naložilo, da v roku 15 dni tožnici s posebno odločbo odmeri nadomestilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo, spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da se sodišče druge stopnje ni izjasnilo o dejstvu, ki je za odločitev bistveno, da tožnica pri novem delodajalcu ni mogla opravljati službe vodenja iz zdravstvenih razlogov, ker opravljanje te službe ni bilo združljivo s polovičnim delovnim časom. Če sodba nima odločilnih dejstev pa gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ker je preozko interpretiralo določbo 133. člena ZPIZ. Določb tega člena namreč ni mogoče vezati zgolj na novo odločbo tožene stranke, ampak je treba upoštevati tudi dejanske razmere. Morebiten formalno nepravilen postopek pa tožnici ne bi smel biti v zmoto. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da potrdi sodbo sodišča prve stopnje oziroma podredno, da jo razveljavi, zadevo pa vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizija je uveljavljala tudi revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar revizijsko sodišče te kršitve ni ugotovilo. V obravnavani zadevi gre samo za priznanje nadomestila plače zaradi opravljanja dela na drugem ustreznem delu. Ker iz spisa tožene stranke izhaja, da je tožnici z odločbo št. 5026715 z dne 18.9.1997 bila priznana, kot delovnemu invalidu druge kategorije invalidnosti, od 10.9.1997 dalje, zaradi posledic bolezni, pravica do zaposlitve na svojem delu „vodja pravne službe“ s polovičnim delovnim časom, to pomeni, da zaradi zdravstvenih razlogov ni imela priznane pravice za razporeditev na drugo delovno mesto, zato ugotavljanje spremenjenih okoliščin zaradi spremembe delodajalca za odločanje v tem sporu ni štelo kot odločilno dejstvo in zato sodišče take bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kot mu jo očita revizija ni storilo.

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Iz listin v spisu izhaja, da je bila pri tožnici ugotovljena II. kategorija invalidnosti in da ji je bila priznana pravica do opravljanja dela na svojem delu „vodja pravne službe“ s polovico polnega delovnega časa. Dopolnilno izvedensko mnenje z dne 22.11.2002 je bilo, da je tožnica z zdravstvenega stališča zmožna tudi za delo „pravnik“. Na podlagi tega izvedenskega mnenja tožnici nova pravica iz invalidskega zavarovanja ni bila priznana. Tožnici je bila ob upoštevanju odločbe z dne 18.9.1997 priznana pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom od 17.10.1997 dalje.

Ob ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče pravilno uporabilo določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj.), saj je glede na določbo 133. člena ZPIZ, ki ga je v obravnavanem primeru še treba uporabiti, da ima pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma do zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Ker tožnica nima priznane pravice do opravljanja drugega ustreznega dela, ji zato ni mogoče priznati nadomestila plače iz tega naslova, kar sta pravilno ugotovili že tožena stranka in pritožbeno sodišče. Zato pri priznanju pravice do nadomestila plače tudi ni mogoče upoštevati tožničinih navedb o tem, da je pri svojem novem delodajalcu tudi izpolnjevala pogoje za opravljanje dela vodenja, pa tega dela ni mogla opravljati zaradi s strani tožene stranke priznanih omejitev.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.