Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Povratnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar izhaja iz njene vsebine. Pritožnik vsebine povratnice niti ne izpodbija. Trdi le, da je bil njegov edini zakoniti zastopnik v tujini do 6. 4. 2019 ter da mu je bil predlog za začetek stečajnega postopka vročen na podlagi fikcije vročitve. Ne trdi pa, da na poslovnem naslovu dolžnika v času vročitve ni bilo nikogar, ki bi lahko prevzel pisanje.
Ker dolžnik v roku 15 dni po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, s pritožbo ne more izpodbiti domneve o insolventnosti, ki je nastopila na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom: W. d. o. o., matična številka: ..., davčna številka:... (1. točka izreka) in za upravitelja imenovalo A. A. (2. točka izreka). Ugotovilo je, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: A. A.. s.p., upravitelj v postopkih zaradi insolventnosti, matična številka: ... (3. točka izreka).
2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter upnikov predlog za začetek stečajnega postopka zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnik trdi, da je izpodbijani sklep nerazumljiv, da je nerazumljiva njegova obrazložitev, ker ni navedeno, kdaj in na kakšen način je dolžnik prejel predlog za začetek stečajnega postopka. Navaja, da je bil njegov edini zakoniti zastopnik B. B. odsoten in v tujini vse do 6. 4. 2019, dne 8. 4. 2019 pa je v nabiralniku našel poziv dolžniku z dne 19. 3. 2019 in priložen predlog za začetek stečajnega postopka. Tri dni kasneje, to je 11. 4. 2019, pa je bil obveščen s strani upravitelja, da je nad dolžnikom začet stečajni postopek. Dolžnik meni, da je prejel poziv na podlagi presumpcije vročitve, z vrženjem poziva v nabiralnik. Že pred iztekom 15-dnevnega roka, da se izjasni o predlogu upnika, pa je bil obveščen o začetku stečajnega postopka. Zato mu ni bila dana možnost, da se izjasni o predlogu upnika in da sodeluje na naroku.
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz povratnice, pripete k pozivu dolžniku z dne 19. 3. 2019 ( da se v 15 dneh po prejemu poziva izreče o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka), izhaja, da je dolžnik navedeni poziv s predlogom za začetek stečajnega postopka prejel 21. 3. 2019 na naslovu Š., ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov dolžnika. Na povratnici je podpis prejemnika, ki je potrdil, da je navedeno pisanje tega dne prejel. 6. Povratnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar izhaja iz njene vsebine. Pritožnik vsebine povratnice niti ne izpodbija. Trdi le, da je bil njegov edini zakoniti zastopnik v tujini do 6. 4. 2019 ter da mu je bil predlog za začetek stečajnega postopka vročen na podlagi fikcije vročitve. Ne trdi pa, da na poslovnem naslovu dolžnika v času vročitve ni bilo nikogar, ki bi lahko prevzel pisanje. Pravnim osebam se namreč vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu (prvi odstavek 133. člena ZPP). Zato pritožnik glede na trditve, ki jih je podal, s predlogom za zaslišanje direktorja B. B. in s poizvedbami pri vročevalcu o datumu in načinu vročitve predloga upnika, ne more izpodbiti pravilnosti vročitve, ki jo izkazuje povratnica in sicer, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka s pozivom dolžniku, da se o njem izjavi, vročen dne 21. 3. 2019 osebi, ki je bila na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov dolžnika.
7. Ker podatke o času in načinu vročitve predloga za začetek stečajnega postopka s pozivom dolžniku, da se o njem izjavi, izkazuje povratnica, pripeta k pozivu, izpodbijani sklep ni nerazumljiv, niti ni nerazumljiva njegova obrazložitev, saj je do teh podatkov mogoče priti z vpogledom v stečajni spis.
8. Očitani bistveni kršitvi določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP tako nista podani.
9. V skladu z določbo drugega odstavka 235. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) lahko dolžnik v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja. Če dolžnik v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga ne vloži niti ugovora iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP niti zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka iz prvega odstavka 236. člena ZFPPIPP, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen (tretji odstavek 235. člena ZFPPIPP).
10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik v zakonskem roku ni niti ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja niti ni vložil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ter pravilno zaključilo, da se zato v skladu s tretjim odstavkom 235. člena ZFPPIPP domneva, da je dolžnik insolventen.
11. Ni torej res, da sodišče prve stopnje ni navedlo, zakaj naj bi bil dolžnik insolventen. Ker gre za zakonsko domnevo insolventnosti, sodišču prve stopnje dokazov o tem, ali je dolžnik insolventen, ni bilo potrebno izvajati.
12. Ker dolžnik v roku 15 dni po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, s pritožbo ne more izpodbiti domneve o insolventnosti, ki je nastopila na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP. Zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati njegovih pritožbenih navedb, s katerimi izpodbija to domnevo.
13. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 360. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).