Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba I U 1688/2011

ECLI:SI:UPRS:2012:I.U.1688.2011 Upravni oddelek

vojni veteran veteranski dodatek prejemki upravičenca preživnina
Upravno sodišče
23. avgust 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Prenehanje plačevanja preživnine za hčerko je vplivalo na zvišanje tožnikovih prejemkov (od 1. 4. 2011 dalje so znašali 361,42 EUR na osebo), s tem pa tudi na njegovo pravico do prejemanja veteranskega dodatka v pred tem odmerjeni višini.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odločila, da ima tožnik od 1. 1. 2011 do 31. 3. 2011 pravico do veteranskega dodatka v višini 149,04 EUR, od 1. 4. 2011 dalje pa v višini 80,03 EUR. V 2. točki je odločila, da se do izdaje nove odločbe o odmeri veteranskega dodatka v prihodnjem letu upravičencu izplačuje veteranski dodatek v znesku iz decembra letošnjega leta kot akontacija. V 3. točki izreka je bilo ugotovljeno, da je v letu 2011 iz naslova izplačane akontacije nastalo preplačilo v višini 254,28 EUR in da bo poračun preveč plačanega zneska izveden pri naslednjih petih izplačilih veteranskega dodatka v letu 2011, in sicer 1. 8., 1. 9., 3. 10., 2. 11. in 1. 12. 2011. V naslednji točki izreka pa je bilo tožniku naloženo, da v 15 dneh upravni enoti prijavi vsako spremembo, ki vpliva na uveljavljanje in prenehanje pravic.

Toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe podrobno navaja določbe Zakona o vojnih invalidih (v nadaljevanju ZVojI) in Zakona o vojnih veteranih (v nadaljevanju ZVV), na katerih temelji izpodbijana odločba oz. izračun veteranskega dodatka. Pri odmeri je upoštevala tožnikove prejemke iz preteklega leta (pokojnino iz decembra 2010, od katere je odštela zneska preživnin za hčerki) v višini 246,40 EUR mesečno. Na podlagi razlike med navedenim zneskom in osnove za ugotavljanje pravice do invalidskega dodatka, ki glede na 42. člen ZVojI znaša 494,80 EUR, je v skladu z 10. členom ZVV odmerila veteranski dodatek v višini 60 % razlike med prejemki in omenjeno osnovo. Na podlagi navedenega veteranski dodatek za prve tri mesece 2011 znaša 149,04 EUR, od 1. 4. tega leta dalje pa se ta znesek zmanjša na 80,03 EUR. Upravni organ je namreč ugotovil, da se je ena od hčera 21. 3. 2011 zaposlila in ni več vzdrževani družinski član, zato se tožnikovi prejemki zvišajo za znesek preživnine, ki jo je do takrat plačeval zanjo. Ker je bilo ob izdaji odločbe še ugotovljeno, da je pri izplačilu akontacije zneskov veteranskega dodatka prišlo do preplačila v višini 254,28 EUR, je tožnik na podlagi 3. točke 116. člena ZVojI v zvezi z 29. členom ZVV preplačilo dolžan vrniti.

Upravni organ druge stopnje je po ponovnem podrobno pojasnjenem izračunu veteranskega dodatka tožnikovo pritožbo zavrnil. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in se v tožbi sprašuje, zakaj so v državi določeni različni minimumi za preživetje (na MDD je ta znesek 494,80 EUR, od katerega mu je bil določen veteranski dodatek, na banki je minimum 570 EUR, socialna služba pa ima kot minimum določeno 230,61 EUR na osebo brez družinskega člana). Opisuje svoj težek socialni položaj, saj mu po plačilu preživnine ostane za preživetje le 361,42 EUR. Do te situacije je prišlo potem, ko je po 20-letnem delu v tovarni A. izgubil službo zaradi prisilne poravnave, ko so vse s statusom invalida postavili na cesto. Od vstopa Slovenije v EU se je glede na dvig cen njegova pokojnina znižala za 100 do 200 %. Nesprejemljivo in nerazumljivo je, po kakšnih zakonih in logiki so mu določili 60 % od minimuma za preživetje.

Toženka v obrazloženem odgovoru na tožbo predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

ZVV v prvem odstavku 10. člena določa, da se mesečni veteranski dodatek določi v odstotku od razlike med osnovo in deležem prejemkov na družinskega člana in znaša: - 100% razlike za vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941 in 1942 neprekinjeno do 15. 5. 1945, borca za severno mejo in vojnega dobrovoljca ter odlikovanca z najvišjim državnim odlikovanjem;- 90% razlike za vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1943 - pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945 ter organizatorja narodne zaščite; - 80% razlike za vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1943 - po 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in od leta 1944 neprekinjeno do 15. 5. 1945; - 60% razlike za druge vojne veterane. V skladu z 9. členom ZVV je osnova za ugotavljanje pravice do veteranskega dodatka in za določanje njegove višine enaka osnovi za ugotavljanje pravice do invalidskega dodatka po zakonu o vojnih invalidih. ZVojI to osnovo določa v 42. členu.

Tožnik v tožbi ne izpodbija dejanskih ugotovitev, ki se nanašajo na višino njegovih prejemkov (ti so do konca marca 2011 znašali 246,40 EUR na osebo) in na prenehanje plačevanja preživnine za hčerko ..., kar je vplivalo na zvišanje njegovih prejemkov (od 1. 4. 2011 dalje so znašali 361,42 EUR na osebo), s tem pa tudi na njegovo pravico do prejemanja veteranskega dodatka v pred tem odmerjeni višini. Prav tako ne izpodbija, da ima priznan status vojnega veterana vojne za Slovenijo, nesporna pa je tudi osnova za ugotavljanje navedene pravice v višini 494,80 EUR iz 42. člena ZVojI.

Na tej podlagi je upravni organ pravilno izračunal razliko med osnovo (494,80 EUR) in prejemki na družinskega člana (246,40 oz. 361,42 EUR), nato pa določil veteranki dodatek v višini 60% od razlike. Sodišče se zato v celoti strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi je upravni organ utemeljil svojo odločitev o višini veteranskega dodatka tožniku za leto 2011 in nastalem preplačilu zaradi preveč plačanih akontacij tega dodatka v letu 2011 ter jih na tem mestu ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožnik z navedbami, s katerimi izraža nestrinjanje z znižanjem veteranskega dodatka, ne more vplivati na drugačno odločitev v zadevi, saj njegovi argumenti nimajo podlage v zakonu oz. niso pravno pomembni za odločanje o navedenem dodatku. Primernost zakonske ureditve namreč ni predmet presoje v tem upravnem sporu. Odškodninski zahtevek zaradi verbalnega in psihičnega nasilja v preteklih letih pa lahko tožnik uveljavlja v civilnem sodnem postopku.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia