Jedro

Grožnje državnega organa oz. predstavnika oblasti ni mogoče pojmovati zunaj konteksta 60. čl. ZOR.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po temelju ugodilo predlogu za denacionalizacijo, odločitev o načinu vrnitve pa pridržalo za poseben sklep.

Zoper ta sklep se pritožujeta obe nasprotni udeleženki. M. uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava ter predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Zatrjuje, da ni mogoče vračati premoženja ljudem, ki so dobili to premoženje plačano, posebej še, če je cena ustrezala takratnim tržnim razmeram.

Treba je upoštevati, da so takrat (leta 1963) mnogi ljudje ponujali kmetijska zemljišča v odkup zadrugi, ker so se hoteli znebiti zemlje.

Za to so imeli različne motive - na primer dobiti oz. obdržati zaposlitev, dobiti otroške dodatke, dobiti pokojnino itd. Zemlja je imela takrat zelo nizko ceno. Tudi Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je zavzelo stališče, da je treba vrednost zemljšča ocenjevati po merilih iz časa, ko je bila pogodba sklenjena, ne pa po metodologiji, ki naj bi prikazala današnjo vrednost zemljišča. Po vsem tem ni mogoče govoriti o sili, grožnji ali zvijači pri sklepanju pogodbe. Tega predlagatelj ni dokazal. Nepravilen je tudi izračun vrednosti zemljišča. Gre namreč za travnik šestega bonitetnega razreda, ki še danes ne more biti kaj prida vreden. Končno je treba opozoriti, da spada to zemljišče v komasacijsko območje in zato ne more biti vrnjeno v naravi.

Druga nasprotna udeleženka uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in predlaga razveljavitev, podrejeno pa spremembo. Zatrjuje, da predlagatelj ni dokazal, da bi šlo v konkretnem primeru za grožnjo, silo ali zvijačo. Pritiski na predlagatelja, naj sporno parcelo proda, bi morali biti konkretizirani in imeti konkretno posledico.

Kdaj je podana pravno relevantna grožnja, določa 60. čl. ZOR. Zato 5. člena ZDEN ni mogoče tolmačiti zunaj tega konteksta. Sodišče bi moralo svoje ugotovitve zanesljiveje ugotoviti, zlasti z zaslišanjem dodatnih objektivnih prič. V času, ko je bila sklenjena sporna pogodba, zemlja praktično ni imela nobene vrednosti. Ljudje so se ji odpovedovali, da bi prejemali kake koristi, običajno otroške dodatke.

Odškodnina, ki jo je za zemljo prejel predlagatelj, je predstavljala takratno tržno ceno. V tistem času so bile na območju B. sklenjene številne pogodbe izven arondacijskega procesa, v katerih je bila cena določena nižje od cene, ki je bila plačana predlagatelju. Sicer pa izračun odškodnine oz. njena presoja pri odločanju o utemeljenosti podlage zahteve za denacionalizacijo, sploh ni potrebna.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbi utemeljeno opozarjata, da prvostopno sodišče ni ugotovilo, ali je bila prodajna pogodba z dne 19.9.1963 sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oz. predstavnika oblasti.

Dosedanje ugotovitve sodišča prve stopnje ne dajejo opore za tak zaključek. Sodišče namreč ni ugotovilo niti tega, da bi predlagatelju kdo grozil z izgubo službe, marveč le, "da je okoliščina, da bo parcela arondirana, pomenila zanj določen psihični pritisk, ki se mu niti ni mogel upreti in je bil v takšnem položaju neenakopraven partner". Sodišče prve stopnje torej ni ugotovilo dejstev, ki so pomembna za pravilno uporabo 5. čl. ZDEN, torej, ali je bila grožnja (predlagatelj ne zatrjuje, da bi šlo za silo ali zvijačo) taka, kot jo opredeljuje 60. čl. ZOR. Ker je torej dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 380. čl. ZPP).

Ob ponovnem obravnavanju naj sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovi, ali so bili v konkretnem primeru podani vsi elementi grožnje, kot jih opredeljuje 60. čl. ZOR. "Določen psihični pritisk" je vsekakor premalo, da bi mogli govoriti o grožnji in to o grožnji, ki je prišla s strani državnega organa oz. predstavnika oblasti. Sodišče prve stopnje bo moralo zato zaslišati v pritožbi predlagano pričo J. B. ter že pred izdajo izpodbijanega sklepa predlagano pričo M. L. Ugotovi naj vse okoliščine, ki so pomembne za oceno, ali je šlo v konkretnem primeru za grožnjo, kot jo definira 60. čl. ZOR. Če bo sodišče ugotovilo, da je bila sporna pogodba sklenjena zaradi grožnje, naj tudi ugotovi, ali je prišla grožnja s strani državnega organa oz. predstavnika oblasti.