Jedro

Upnik mora v predlogu za predčasno nadaljevanje odložene izvršbe na stopnji verjetnosti izkazati, da so prenehali razlogi za odlog, v primeru, ko je bila izvršba odložena na predlog dolžnika ali tretjega. Ko pa je bila odložena na predlog upnika, za njeno nadaljevanje, če se še ni začela opravljati, zadošča neobrazložen upnikov predlog, če se je izvršba že začela opravljati, pa se sme predčasno nadaljevati le, kadar dolžnik temu ne nasprotuje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na predlog upnika nadaljevalo izvršbo, odloženo s sklepom z dne 10. 4. 2015. 2. Zoper sklep se je dolžnik po pooblaščenki pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog za prekinitev odloga izvršbe zavrne, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik je po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 27. 3. 2015 z vlogo z dne 9. 4. 2015 predlagal odlog izvršbe za čas desetih mesecev in predlogu priložil soglasje dolžnika. Sodišče prve stopnje je nato s sklepom z dne 10. 4. 2015 odložilo izvršbo do 9. 2. 2016, upnik pa je z vlogo z dne 12. 6. 2015 predlagal nadaljevanje izvršbe pred iztekom odloga z navedbo, da se dolžnik ne drži dogovora. Dolžnik je v odgovoru na upnikov predlog nasprotoval nadaljevanju izvršbe, upnik pa je v odgovoru na dolžnikov odgovor pojasnil vsebino dogovora in kot dokaz priložil kopijo uradnih zaznamkov z dne 7. 4. 2015 in 8. 4. 2015, na kar je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev.

5. Odložena izvršba se praviloma nadaljuje po uradni dolžnosti, ko poteče čas, za katerega je bila odložena (prvi odstavek 75. člena ZIZ). Sodišče jo lahko v skladu z drugim odstavkom 75. člena ZIZ na upnikov predlog nadaljuje tudi pred iztekom roka, za katerega je bila odložena, če upnik izkaže za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog, ali če položi varščino. Odloženo izvršbo je dopustno nadaljevati pred iztekom roka, ne glede na to, na čigav predlog je bila odložena (upnikov, dolžnikov ali tretjega).

6. V teoriji je zavzeto stališče, da je pravila, ki veljajo za odlog izvršbe, treba upoštevati tudi pri predčasnem nadaljevanju odložene izvršbe.(1) Medtem ko so v 71. in 73. členu ZIZ za odlog izvršbe na predlog dolžnika in tretjega predpisani pogoji oziroma razlogi, iz katerih je izvršbo dopustno odložiti, odlog izvršbe na upnikov predlog izhaja povsem iz dispozicije strank. V skladu z 72. členom ZIZ namreč sodišče na upnikov predlog odloži izvršbo, ki se še ni začela, ne da bi bil upnik dolžan navajati razloge za odlog; če se je izvršba že začela, pa se za odlog na predlog upnika zahteva soglasje dolžnika.

7. Navedeno teoretično izhodišče pomeni, da mora upnik v predlogu za predčasno nadaljevanje odložene izvršbe na stopnji verjetnosti izkazati, da so prenehali razlogi za odlog, v primeru, ko je bila izvršba odložena na predlog dolžnika ali tretjega. Ko pa je bila odložena na predlog upnika, za njeno nadaljevanje, če se še ni začela opravljati, zadošča neobrazložen upnikov predlog, če se je izvršba že začela opravljati, pa se sme predčasno nadaljevati le, kadar dolžnik temu ne nasprotuje.

8. V konkretnem primeru je bila izvršba odložena na predlog upnika. Pri odločanju o njegovem predlogu za predčasno nadaljevanje izvršbe je sodišče prve stopnje izhajalo iz določbe drugega odstavka 75. člena ZIZ in mu ugodilo, ne da bi ugotavljalo odločilna dejstva, torej ali je bil odlog predlagan pred začetkom izvršbe in za predčasno nadaljevanje odložene izvršbe zadošča že neobrazložen predlog, ali pa po njenem začetku. Če je predlog vložen potem, ko se je izvršba že začela, jo je namreč mogoče nadaljevati le, če dolžnik temu ne nasprotuje. Upoštevati pa je treba, da tudi dolžnikova pravica do nasprotovanja ni absolutna in je treba onemogočiti njeno zlorabo (temeljno pravilo iz prvega odstavka 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Sodišče prve stopnje je zaradi nepravilnega materialnopravnega izhodišča glede pogojev za nadaljevanje odložene izvršbe nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zaradi česar je višje sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje naj najprej ugotovi, ali je upnik predlagal odlog izvršbe pred njenim začetkom, saj le v takšnem primeru lahko ugodi predlogu za njeno predčasno nadaljevanje, ki ne vsebuje niti konkretnih dejstev niti dokaznih predlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ovreči uporabo dolžnikove pravice do nasprotovanja.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za nov sklep o upnikovem predlogu (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Prim. S. Triva * V. Belajec * M Dika, Sudsko izvršno pravo, Opći dio, 1984, str. 237, 238; dr. Borivoj Starović, Komentar zakona o izvršnom postupku (zakonodavstvo, teorija, praksa), 1991, str. 233, 234; Mihajlo Dika, Građansko ovršno pravo, I. knjiga, Opće građansko ovršno pravo, 2007, str. 406.