Jedro

Na račun hitrosti postopka, čemur je sicer namenjen sistem prekluzij in sankcije za pasivno stranko, ni mogoče okrniti možnosti, da se koristi mladoletnih otrok v postopkih, v katerih so udeleženi ali prizadeti, optimalno ugotovijo in zagotovijo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišče prve stopnje se v 2. točki razveljavi in v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se mladoletna hči pravdnih strank T.K. zaupa v vzgojo in varstvo materi (1. točka) ter da ima slednja stike z očetom (tožencem) vsako drugo sredo popoldne, vsak drugi vikend ter po 10 dni v mesecih julij in avgust (2. točka). Odločilo je še, da pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje pravdne stroške (3. točka).

Proti odločitvi glede stikov se pritožuje toženec in predlaga razveljavitev tega dela sodbe in nov postopek, opredeljuje pa tudi pritožbene stroške. Navaja, da je bil v dosedanjem postopku sicer res pasiven, vendar v prepričanju, da bodo stiki potekali tako, kot potekajo že do sedaj, to je vsako sredo, ko T. pri njem tudi prespi in jo naslednji dan pelje v šolo. Poudarja, da sta med seboj zelo navezana in da so stiki določeni v premajhnem obsegu, kar ni v korist T. Okoliščine so se pred kratkim precej spremenile, tožnica se je namreč s T. preselila v G. k novemu partnerju, kar pomeni, da se mora na stik voziti 40 minut. Tudi med počitnicami bi želel več stikov, polovico julija in avgusta ali pa en mesec v celoti, poleg tega pa sodišče ni določilo stikov med ostalimi počitnicami in prazniki, glede česar meni, da bi bilo prav, če jih T. preživi polovico oz. izmenjaje pri enem in pri drugem roditelju. Predlaga, da sodišče v novem sojenju zasliši priči A. K. in S. D. in pridobi tudi mnenje mladoletne hčerke.

Tožnica je na pritožbo odgovorila, predlaga njeno zavrnitev in opredeljuje svoje pritožbene stroške. Meni, da je vse, kar toženec predlaga, prepozno, saj je imel možnost odgovoriti na tožbo oz. priti na dva naroka in na CSD, pa nič ni storil, le na CSD je ločeno prišel. Ni res, da sedaj stiki vsako sredo potekajo tako, kot navaja, saj je velikokrat tudi službeno zadržan. Meni, da so določeni stiki primerni, tudi med počitnicami. Če bi bilo očetu res za več stikov, bi se že prej potrudil. Sploh pa daje oče na stikih hčerki glede na njeno starost preveč svobode, saj prepozno hodi spat, prespi pri sosedi, čeprav tožnica njune medsebojne navezanosti ne zanika.

Pritožba je utemeljena.

V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave ne glede na določbo 286. člena tega zakona in v pritožbi ne glede na določbo 337. člena tega zakona (413. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Toženec je bil v postopku pred sodiščem prve stopnje res nedopustno pasiven, vendar njegova zavzemanja za obsežnejše stike s hčerko v pritožbi glede na citirano zakonsko določbo niso prepozna. Na račun hitrosti postopka, čemur je sicer namenjen sistem prekluzij in sankcije za pasivno stranko, ni mogoče okrniti možnosti, da se koristi mladoletnih otrok v postopkih, v katerih so udeleženi ali prizadeti, optimalno ugotovijo in zagotovijo.

Pri odločanju o stikih vodi sodišče predvsem otrokova korist (4. odst. 106. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Ker je jasno, da so čimbolj pristni in kvalitetni stiki z obema roditeljema otroku v največjo korist, na kar v določeni meri gotovo vpliva tudi obseg oz. pogostost stikov, je treba odločitev o stikih, ki temelji zgolj na predlogu matere, razveljaviti. Treba se je strinjati s pritožnikom, da so stiki, določeni zgolj vsakih 14 dni eno popoldne in en konec tedna ter dvakrat po 10 dni med poletnimi dvomesečnimi počitnicami, ob ugotovljeni navezanosti hčerke na očeta precej omejeni, kar ob zavzemanju očeta za obsežnejše stike kaže na potrebo temu predlogu prisluhniti ter mu, ob odsotnost tehtnih zadržkov (nekatere zadržke mati v odgovoru na pritožbo sicer zatrjuje), ugoditi.

Sodbo sodišča prve stopnje je bilo zato v izpodbijanem delu treba razveljaviti (355. čl. ZPP) in vrniti zadevo v tem delu v novo sojenje. Sodišče prve stopnje naj tekom le-tega ugotovi vse relevantne okoliščine in ponovno odloči o stikih med hčerko in očetom, pri čemer naj bo glede na stopnjo konflikta med roditeljema odločitev o stikih dovolj natančna, tako da se bo nanašala tudi na praznike in šolske počitnice.