Jedro

Takšna (stroga) zakonska določila terjajo od dolžnika aktivno ravnanje in predvsem skrbnost pri poslovanju. V postopkih zaradi insolventnosti to velja še toliko bolj, ker tudi v primeru, da je pri vložitvi vloge prišlo do pomote, tega ni mogoče upoštevati. Vrnitve v prejšnje stanje v teh postopkih namreč ni.

Če ima dolžnik resen interes za določen postopek, mora pravočasno in skrbno preveriti, da so izpolnjene vse zahtevane predpostavke za vodenje določenega postopka, saj to od njega terja procesna skrbnost. Predlagatelj (dolžnik) je dolžan sodišču pravočasno predložiti zahtevane listine, sodišče pa je dolžno le formalno preizkusiti, ali so listine predložene. Vsakršna drugačna razlaga bi bila v nasprotju z namenom zakona.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo zavrnilo (pravilno: zavrnilo poenostavljeno prisilno poravnavo).

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka ter predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu dodeli dodatni rok za predložitev dopolnjenega seznama terjatev oziroma izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je poenostavljeno prisilno poravnavo zavrnilo po tem, ko je ugotovilo, da dolžnik ni predložil posodobljenega seznama terjatev. 18. 6. 2010 je priporočeno po pošti sicer poslal vlogo, ki je naslovljena kot „Posodobljeni seznam terjatev in izjava“, vendar ta vloga posodobljenega seznama terjatev ni vsebovala. Sodišču posredovana vloga je vsebovala le predlog za dodelitev roka za dostavo izjave v obliki notarskega zapisa ter navedbo, da je priloga vloge posodobljeni seznam terjatev.

5. Višje sodišče na podlagi podatkov v spisu ugotavlja, da pritožbenim navedba o pravilni in pravočasni predložitvi posodobljenega seznama terjatev ne more slediti. Ne drži, da je dolžnik 18.6.2016 predložil posodobljeni seznam terjatev, saj le-tega v spisu ni. Pritožnik ne navaja nobene okoliščine in ne predlaga nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bil mogoč zaključek, da je bil seznam sodišču predložen in to pravočasno. Da dolžnik drugega kot vlogo z naslovom „Posodobljeni seznam terjatev in izjava“ ni predložil, izhaja iz dohodnega zaznamka sodišča, kjer je izrecno navedeno opozorilo, da vlogi priloge niso bile priložene.

6. Ob dejstvu, da obstaja uradni zaznamek sodišča o prejemu dolžnikove vloge brez prilog, bi dolžnik moral ponuditi razumno razlago o tem, zakaj sodišče prilog ni prejelo. Pri tehtanju med tem, ali ima bolj prepričljivo moč uradni zaznamek sodišča ali pritožbene trditve o tem, da je bil posodobljeni seznam sodišču poslan, višje sodišče šteje, da uradni zaznamek potrjuje pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, to je, da 18. 6. 2016 dolžnik posodobljenega seznama ni predložil. Uradni zaznamek sodišča ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kaj je prejeta pošiljka vsebovala, dovoljeno pa je dokazovati, da so v njem ugotovljena dejstva neresnična. Toda to lahko dolžnik stori le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Zgolj navedba, da je imel posodobljeni seznam izdelan in ga je dopisu tudi priložil, ne zadošča oziroma ne izpodbija ugotovitve, da vlogi priloge niso bile priložene.

7. Čeprav ima izpodbijani sklep za dolžnika neugodne posledice, pa zakonskih določb ni mogoče razlagati na način, kakršnega se je poslužil pritožnik v pritožbi, torej, da bi ga moralo sodišče pozvati na dopolnitev vloge. Določba 6. odstavka 221.d člena ZFPPIPP je namreč povsem jasna: če dolžnik v roku iz 4. odstavka istega člena sodišču ne predloži posodobljenega seznama terjatev, sodišče zavrne poenostavljeno prisilno poravnavo. Takšna (stroga) zakonska določila terjajo od dolžnika aktivno ravnanje in predvsem skrbnost pri poslovanju. V postopkih zaradi insolventnosti to velja še toliko bolj, ker tudi v primeru, da je pri vložitvi vloge prišlo do pomote, tega ni mogoče upoštevati. Vrnitve v prejšnje stanje v teh postopkih namreč ni (2. odstavek 121. člena ZFPPIPP).

8. Če ima dolžnik resen interes za določen postopek, mora pravočasno in skrbno preveriti, da so izpolnjene vse zahtevane predpostavke za vodenje določenega postopka, saj to od njega terja procesna skrbnost. Predlagatelj (dolžnik) je dolžan sodišču pravočasno predložiti zahtevane listine, sodišče pa je dolžno le formalno preizkusiti, ali so listine predložene. Vsakršna drugačna razlaga bi bila v nasprotju z namenom zakona. Povedano drugače: nobene zakonske podlage ni za to, da bi sodišče v konkretnem primeru ugotavljalo, zakaj dolžnik ni predložil posodobljenega seznama terjatev, prav tako pa ne more biti odločilno, da je nemudoma po objavi izpodbijanega sklepa posodobljeni seznam sodišču posredoval ter naknadno še notarski zapis.

9. Dolžnik s pritožbenimi razlogi glede na zgoraj navedeno ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

10. Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.