Jedro

V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilca ni potrebno zaslišati pred izdajo sklepa o preklicu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilčev zagovornik zaradi kršitev Zakona o prekrških (ZP-1) in predlaga odpravo ali razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje storilcu s sklepom z dne 3. 9. 2021 odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Preizkusna doba po tem sklepu je začela teči 8. 10. 2021 in bi se iztekla 8. 8. 2022, vendar je po ugotovitvah sodišča prve stopnje, kot izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, storilec 4. 3. 2022 storil hujši prekršek, saj mu je bila s plačilnim nalogom Policijske postaje Celje z dne 4. 3. 2022, ki je postal pravnomočen 15. 3. 2022, za prekršek storjen 4. 3. 2022 z motornim vozilom B kategorije, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 7 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker drugi odstavek 202. e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je sodišče prve stopnje ob zgoraj povzetih ugotovitvah storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Postopek odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč gre za poseben postopek v zvezi z izvrševanjem pravnomočno izrečene stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe sodišče ugotavlja le, kdaj je začela teči in kdaj bi se iztekla preizkusna doba ter ali je v tem obdobju storilec storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočno odločbo o prekršku, sodbo ali plačilnim nalogom. Sodišče torej v predmetnem postopku odločitev sprejema na podlagi podatkov, ki izhajajo iz uradnih evidenc in za katere se šteje, da je storilec z njimi seznanjen, saj se podatki v uradno evidenco lahko vpisujejo šele po pravnomočnosti odločbe, pogoj za pravnomočnost pa je pravilna vročitev odločitve storilcu. Zaslišanje v takem postopku, ki se dejansko nanaša na izvrševanje izrečenega ukrepa, ni predvideno, načelo kontradiktornosti pa se zagotavlja v pritožbenem postopku. Poudariti pa je potrebno tudi, da glede na zgoraj povzeto besedilo drugega odstavka 202. e člena ZP-1 sodišče v primeru ugotovitve, da so izpolnjeni pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu prekliče odložitev izvršitve ali, temveč je to dolžno storiti.

6. Glede na pojasnjeno so zato neutemeljene pritožbene navedbe, da je bil izpodbijan sklep izdan brez zaslišanja kršitelja in brez predhodne možnosti predlaganja dokazov z njegove strani, da mu je s tem bila kršena pravica do izjave v postopku in odvzeta možnost, da bi lahko pojasnil relevantne okoliščine oziroma da bi se lahko neposredno izjasnil o poteku sporne situacije. Ker pa sodišče s predmetnim oz. izpodbijanim sklepom ni odločalo o odgovornosti storilca za storjeni prekršek, pa je tudi neutemeljeno pritožbeno izraženo pričakovanje, da bi sklep moral vsebovati razloge o subjektivnem elementu prekrška tj. krivdi v smislu 9. člena ZP-1. 7. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da prekršek, za katerega je bilo storilcu izrečenih 7 kazenskih točk, ne opravičuje preklica, ker so podane posebne olajševalne okoliščine, v katerih je bil storjen prekršek in ki delajo ta prekršek posebno lahek, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je o odgovornosti za storjeni prekršek bilo pravnomočno odločeno in ker je sodišče na pravnomočne odločitve prekrškovnih organov in drugih sodišč vezano, se v okviru predmetnega postopka ne more in sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti pravnomočnih odločb o prekrških. Tako bi lahko storilec svoja naziranja, da je bil prekršek storjen v posebno olajševalnih okoliščinah uveljavljal zgolj v postopku o prekršku tj. z zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog, s katerim so mu bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu. V predmetnem postopku pa s takimi trditvami ne more doseči spremembe izpodbijane odločitve.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka v skladu s prvim odstavkom 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in sicer sodno takso v višini 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.