Jedro

Regres oz. letni dodatek k pokojnini predstavlja periodični dohodek, ki ga je treba upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov upravnega spora se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku, ki teče pri Okrajnem sodišču v Mariboru pod številko N 56/2010, ker je ugotovil, da za to ne izpolnjuje finančnega pogoja. Po ugotovitvah organa za brezplačno pravno pomoč je tožnica v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje prejela pokojnino, varstveni dodatek in regres, preračunan za dobo treh mesecev v skupnem neto znesku v višini 1.402,02 €. Povprečni mesečni dohodek tožnice v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči tako znaša 467,34 € in presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve in znaša 461,22 €. Ker tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami) je organ za brezplačno pravno pomoč tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Tožnica v tožbi, s katero izpodbija navedeno odločitev v upravnem sporu, navaja, da je prejela v mesecu januarju 2011 iz naslova pokojnine skupaj z varstvenim dodatkom znesek 444,51 €, v februarju 2011 znesek 452,91 € in marcu 2011 znesek 448,71 €, torej je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči skupaj prejela znesek 1.346,13 € oziroma povprečno mesečno 448,71 €. Tožnica zatrjuje, da je organ za brezplačno pravno pomoč ravnal napačno, ko je k tožničinim dohodkom prištel še 3/12 regresa oziroma letnega dodatka, ki ga tožnica ni prejela v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje ampak že v maju 2010 v skupnem letnem znesku 223,55 €. Tega zneska organ za brezplačno pravno pomoč ne bi smel upoštevati pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka tožnice, saj ga tožnica ni prejela v obdobju iz prvega odstavka 27. a člena ZSV, to je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožnica tako zatrjuje, da njeni mesečni prejemki, izplačani v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pomoči, ne presegajo zneska 461,22 €, zato je tožnica upravičena do brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek toženi stranki, zahteva pa tudi povrnitev stroškov upravnega spora.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). ZSV v 22. členu določa, da se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje enkrat letno, trenutno pa znaša 230,61 € (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1.7.2011 – Uradni list RS, št. 57/2011, v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS - Uradni list RS, št. 114/2006). Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30 in prvega odstavka 30.a člena ZSV (14. člen ZBPP).

Način ugotavljanja lastnega dohodka prosilca oziroma lastnega dohodka njegove družine določajo zgoraj navedeni členi ZSV. Kot lastni dohodek se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo oziroma družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (prvi odstavek 27.a člena ZSV).

ZSV dohodke deli na periodične, neperiodične in dohodke iz naslova priložnostnega dela. Periodični dohodki po tem zakonu so plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejema v enakih oziroma podobnih zneskih v enakih oziroma podobnih časovnih obdobjih (tretji odstavek 27.b člena ZSV). Občasni, neperiodični dohodki po tem zakonu so dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki je je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela (četrti odstavek 27.č člena ZSV).

V predmetni zadevi je sporno ali je organ za brezplačno pravno pomoč pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnice smel upoštevati tudi letni dodatek v višini 223,55 €, ki ga tožnica prejema letno v mesecu maju. Že iz tega, da tožnica ta dohodek v skladu s 136.d členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Uradni list RS, št. 106/1999 s spremembami) prejema vsako leto, sledi, da to ni neperiodični dohodek, saj je za njega značilno, da ga upravičenec prejme samo enkrat (četrti odstavek 27.č člena ZSV). Letni dodatek tožnica prejema v rednih, resda daljših časovnih intervalih, torej enkrat letno in v enakih (gotovo pa vsaj podobnih) zneskih. Iz tega sledi, da navedeni letni dodatek pomeni periodični dohodek v smislu ZSV. Ker gre torej pri letnem dodatku za periodični dohodek, ga je pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnice treba upoštevati. Pri tem je treba opozoriti na to, da se po prvem odstavku 27.a člena ZSV povprečni mesečni dohodki ugotavljajo za obdobje treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, zato je tudi po presoji sodišča organ za brezplačno pravno pomoč ravnal pravilno, ko je, da bi ugotovil povprečni mesečni dohodek v navedenem obdobju, upošteval 3/12 zneska, prejetega iz tega naslova, za trimesečno obdobje, kar pomeni 1/12 pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka.

Po presoji sodišča se tožnica neutemeljeno sklicuje na to, da organ za brezplačno pravno pomoč prejetega letnega dodatka ne bi smel upoštevati. Po zgoraj obrazloženem gre za periodični dohodek, ki se upošteva tudi pri ugotavljanju lastnega dohodka v obdobju iz prvega odstavka 27.a člena ZSV na zgoraj opisan način.

Izpodbijani upravni akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami).

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.

O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločilo, saj tožeči stranki v tem postopku taksna obveznost ni nastala (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju ZST-1, Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami).