Jedro

S tem ko je prvo sodišče nalog za plačilo sodne takse vročilo oškodovancu kot tožilcu in ne njegovemu pooblaščencu, je kršilo določbe kazenskega postopka iz tretjega odstavka 121. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje na nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Celju je s pritožbeno izpodbijanim sklepom z dne 26. 10. 2022, opr. št. I K 39551/2018, na podlagi določb 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), sklenila, da kot prepozen zavrže predlog oškodovanca kot tožilca za oprostitev plačila sodne takse oziroma predlog za obročno plačilo le-te z dne 24. 10. 2022. 2. Zoper prvostopenjski sklep se je pravočasno pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka in sicer tretjega odstavka 121. člena v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da je prvo sodišče, s tem ko je kot prepozen zavrglo predlog oškodovanca kot tožilca za oprostitev plačila sodne takse oziroma njeno obročno plačilo, bistveno kršilo določbe kazenskega postopka v smislu tretjega odstavka 121. člena v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ter 429. členom ZKP.

5. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) nima posebnih določb glede načina vročanja sodnih pisanj strankam oziroma udeležencem v postopku. Po tretjem odstavku 1. člena ZST-1 pa se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ZST-1 ne določa drugače. Po citirani določbi se torej za vročanje sodnih pisanj, ki se nanašajo na plačilo sodnih taks, v kazenskem postopku uporabijo določila ZKP, tako kot se npr. v pravdnem postopku uporabijo določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Na področju pravdnega postopka obstaja obsežna sodna praksa glede načina vročanja plačilnega naloga za plačilo sodnih taks1, iz katere jasno izhaja, da je nalog za plačilo sodne takse pravilno vročen, če je v pravdnem postopku v skladu z določbami prvega odstavka 137. člena ZPP vročen pooblaščencu stranke v postopku. Podobno določbo kot je v pravdnem postopku določba prvega odstavka 137. člena ZPP, ima kazenski postopkovnik in sicer tretji odstavek 121. člena ZKP, ki predpisuje, da če ima oškodovanec kot tožilec zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vroči sodišče pisanje temu. Šele takšna vročitev se lahko šteje za pravilno.

6. S tem ko je prvo sodišče nalog za plačilo sodne takse vročilo oškodovancu kot tožilcu in ne njegovemu pooblaščencu, je torej kršilo določbe kazenskega postopka iz tretjega odstavka 121. člena ZKP. Ker pa je takšno nezakonito postopanje prvega sodišča nedvomno vplivalo na pravilnost in zakonitost pritožbeno izpodbijanega sklepa, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka v smislu drugega odstavka 371. člena ZKP, ki terja razveljavitev pritožbeno izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje bo zato moralo kršitev sanirati na tak način, da bo predlog pooblaščenca oškodovanca kot tožilca z dne 24. 10. 2022 za oprostitev plačila sodne takse oziroma njeno obročno plačilo štelo kot pravočasen in o njem meritorno odločilo.

1 glej odločbe Vrhovega sodišča RS, Upravni oddelek z dne 7. 2. 2008, opr. št. I Up 901/2006, z dne 10. 10. 2007, opr. št. I Up 584/2007, Vrhovnega sodišča RS z dne 3. 10. 2017, opr. št. VIII Ips 166/2017