Jedro

Oprostitev plačila sodnih taks po 1. odst. 14. čl. Zakona o sodnih taksah velja za vloge in dejanja, za katera je nastala obveznost plačila sodne takse po vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da pritožnik ni plačal v predpisanem roku takse za prijavo terjatve.

Zato mu je naložilo še plačilo kazenske takse, Agenciji RS za plačilni promet pa naročilo, da sklep izvrši. Proti sklepu je vložil taksni zavezanec pravočasno pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik v pritožbi ne oporeka predpostavkam, na katerih izpodbijani sklep temelji. Navaja razloge, s katerimi utemeljuje predlog za oprostitev plačila dolgovane takse. Teh razlogov pa v tem pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Že zato ne, ker oprostitev plačila sodnih taks po 1. odst. 14. čl. Zakona o sodnih taksah velja za vloge in dejanja, za katera je nastala obveznost plačila sodne takse po vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse. Da bi se sodna taksa lahko pokrivala iz varščine, ki je bila plačana v kazenskem postopku, pa Zakon o sodnih taksah tudi ne predvideva. Končno na obveznost plačila sodne takse ne more vplivati zatrjevana nelikvidnost taksnega zavezanca. Če je taksni zavezanec res nelikviden, Agencija za plačilni promet naročene izterjave pač ne bo mogla sprovesti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa.