Jedro

Tožnik bi moral glede na pravnomočnost in izvršljivost sodbe Okrožnega sodišča v Celju v točkah B.I in B.II upoštevati tek 60 - dnevnega roka po 22. členu ZKZ od njune pravnomočnosti dne 18. 9. 2013 dalje. Ta rok je nesporno zamudil, zato je bila njegova vloga za odobritev pravnega posla pravilno zavržena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila v 1. točki izreka, da se pritožbi ugodi in se odpravi odločba Upravne enote Celje, številka 330-1299/2014-22 (13305) z dne 8. 12. 2014 v upravni zadevi odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem. V 2. točki izreka je odločeno, da se zavrže vloga stranke A.A. (tožnika v tem sporu) za odobritev pravnega posla nakupa kmetijskih zemljišč z dne 5. 8. 2014. S 3. točko izreka je odločeno o stroških, ki se priznajo pritožniku B.B., v višini 290,97 EUR. 4. točka določa, da stroški zastopanja A.A. bremenijo samo stranko.

2. V obrazložitvi tožena stranka razlaga odločitev prvostopenjskega organa, da se pravni posel za kmetijska zemljišča s številnimi parcelami, ki jih sodišče v sodbo ponovno ne povzema, do 4/8 celote med B.B., kot prodajalcem in A.A., kot kupcem odobri. Zoper navedeno odločbo je pritožnik B.B. (stranka z interesom v tem sporu, drugi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) vložil pritožbo. Tožena stranka podrobno navaja pritožbene razloge in odgovor na pritožbo v tem sporu nasprotne stranke A.A. 3. Glede utemeljenosti pritožbe stranke z interesom navaja Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki določa promet s kmetijskimi zemljišči (členi 17 do 25). Če je veljavnost pravnega posla ugotovljena s sodno odločbo, teče 60 dnevni rok za vložitev zahtevka za odobritev pravnega posla od pravnomočnosti sodne odločbe dalje. Tožena stranka se sklicuje na upravnosodno prakso v teh primerih. Po vpogledu v Sklep in zamudno sodbo številka P 137/2006 z dne 25. 10. 2012 Okrožnega sodišča v Celju je ugotovljeno, da je bilo pod točko B.I. odločeno, da se ugotovi, da je bila na podlagi ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki jo je dne 5. 10. 2005 vložila tožena stranka (B.B.), in izjave o sprejemu ponudbe, ki jo je tožeča stranka (pritožnik) dne 2. 11. 2005 podal na Upravno enoto Celje, sklenjena kupoprodajna pogodba za vse nepremičnine, ki so navedene v ponudbi z dne 5. 10. 2005, pod enakimi pogoji kot so navedeni v citirani ponudbi z dne 5. 10. 2005 za kupnino 400.000,00 EUR pod odložnim pogojem - odobritve posla s strani Upravne enote Celje. Nadalje je pod točko B.II. sodbe odločeno, da je tožena stranka B.B. dolžna stranki A.A. v roku 15 dni po izpolnitvi odložnega pogoja iz točke B.I. sodbe (odobritve pravnega posla s strani Upravne enote Celje) izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim nepreklicno in brezpogojno dovoljuje, da se pri toženi stranki lastnih 4/8 deležih nepremičnin vknjiži lastninska pravica na ime A.A. 4. Sodba je postala pravnomočna v delu A.I, B.I in B.II dne 18. 9. 2013 in v tem delu izvršljiva dne 4. 10. 2013. 60 dnevni rok iz 22. člena ZKZ je treba šteti od pravnomočnosti sodbe. Ker je bila pritožba vložena samo zoper točko B.III, to ne vpliva na dejstvo, da je pogodba med strankama bila sklenjena in ta nadomešča pisno pogodbo.

5. Tako je A.A. dejansko razpolagal s sodbo (pravnomočno in izvršljivo v delu, ki je za postopek odobritve pravnega posla relevanten) in bi moral v roku 60 dni vložiti vlogo za odobritev pravnega posla pri pristojni upravni enoti. Nepravilno je tolmačenje prvostopenjskega organa, da je rok za vložitev vloge začel teči šele s pravnomočnostjo sodbe Višjega sodišča v Celju Cp 4/2014 dne 12. 6. 2014, ker je bila z njo preverjena sodba Okrožnega sodišča v Celju z dne 25. 10. 2012 samo v delu točke B.III, kjer je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za sklenitev zemljiškoknjižno sposobne prodajne pogodbe. Za začetek postopka odobritve pravnega posla pri upravni enoti ni bilo potrebno ugoditev tožbe v delu B.III, ker sta bili točki sodbe o sklenitvi pogodbenega razmerja in zemljiškoknjižnega dovolila ne samo pravnomočni, ampak tudi izvršljivi.

6. Ker je bilo dejansko stanje na prvi stopnji napačno ugotovljeno, je bilo tudi materialno pravo napačno uporabljano, ker vloga za odobritev pravnega posla ni bila vložena v roku, kot je to določeno v 22. členu ZKZ, zato jo je tožena stranka zavrgla skladno z določilom 129. člena ZUP.

7. Tožnik vlaga zoper odločbo tožene stranke tožbo sam in tudi po pooblaščenki. V tožbi, ki jo je vložila pooblaščenka uveljavlja nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je pritožbeni upravni organ odločal na podlagi Sodbe in Sklepa Okrožnega sodišča v Celju številka P 137/2006 z dne 25. 10. 2012. Pri tem je napačno uporabil materialno pravo, saj je uporabil napačno pravnomočnost sodbe, katere dispozitiv ima tri točke in ne dve, kakor to upošteva izpodbijani upravni akt. Pravnomočnost sodbe, ki jo zatrjuje pritožnik pod točami A I., B I. in B II. namreč ni izvršljiva brez točke B III. in tudi ni smiselna. Šele z odločitvijo sodišča pod točko B III. nastopi pravnomočnost tega sklepa in zamudne sodbe številka P 137/2006 z dne 25. 10. 2012. Tako rok za izdajo odločbe o odobritvi pravnega posla, ni zamujen. Posebej ob dejstvu, da je vlogo podal tožnik dne 5. 10. 2005, četudi nepopolno, ker ni priložil kupne pogodbe (ni je mogel, ker njeno sklenitev ovira prav pritožnik B.B., ki je podal ponudbo za vse predmetne nepremičnine). Pritožbeni organ je uporabil napačno sodbo glede ugotavljanja pravnomočnosti, saj gre v danem primeru za specifiko. Sodišče se o utemeljenosti navedb tožnika lahko prepriča z vpogledom v upravni spis Upravne enote Celje številka 330-1299/2014-22 ter celoten pritožbeni postopek pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano številka 33008-55/2015/4, katerih spisa naj se pribavita. Pribavi naj se spis Okrožnega sodišča v Celju številka P 137/2016 skupaj z revizijskim spisom številka II Ips 49/2015 Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, posebej pa vpogleda v sodbo z dne 28. 5. 2015 ter v njeno obrazložitev.

8. V tožbi, ki jo je vložil sam tožnik navaja, da gre za samo eno sporno vprašanje, to je trenutek, ko postane odločba državnega organa pravnomočna. Gre za sodbo Višjega sodišča, ki je prej navedena, v zvezi s sodbo Okrožno sodišča in poteka roka za vložitev vloge za odobritev pravnega posla. Pri tem se sklicuje na mnenja in teorije v zvezi s formalno in materialno pravnomočnostjo ter še navaja, da je v skladu z odločbo Ustavnega sodišča Up 762/03 z dne 19. 4. 2005 postavljeno pravno mnenje, da postane sodna odločba pravnomočna z zadnjo odločitvijo. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in da se potrdi prvostopenjskega odločba Upravne enote Celje, številka 330-1299/2014-22 z dne 8. 12. 2014 v upravni zadevi odobritve pravnega posla s kmetijskimi zemljišči. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka, ki pa jih niti tožnikova pooblaščenka, niti sam tožnik ne specificirata.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da se sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

10. Stranka z interesom v tem sporu B.B. prereka tožbene navedbe ter navaja, da je za pričetek teka 60 - dnevnega roka, kot ga določa 22. člena ZKZ, v tem primeru bistvena izključno pravnomočnost točke B.I sodbe Okrožnega sodišča v Celju, številka P 137/2006 z dne 25. 10. 2012, kot je to pravilno obrazložila tožena stranka. S to točko je bilo ugotovljeno, da je bila med stranko z interesom in tožečo stranko dne 2. 11. 2005 sklenjena kupoprodajna pogodba za sporna zemljišča za ponujeno ceno 440.000,00 EUR. S to točko je bila pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla potrjena veljavnost pravnega posla - kupoprodajna pogodba z dne 2. 11. 2005, kar je v tem primeru tudi edini pogoj za vložitev vloge za odobritev pravnega posla. Ta točka izreka je (skupaj s točkama A.I in B.II sklepa in sodbe) postala pravnomočna že 18. 9. 2013, od tega dne dalje je tudi tekel rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla. Odločitev tožene stranke o zavrženju vloge za odobritev pravnega posla je tako pravilna.

11. Tožba ni utemeljena.

12. Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pritožbe stranke z interesom B.B. sprejela v izreku odločbe pravilno odločitev, odpravila prvostopenjsko odločbo, s katero je bil pravni posel pri prometu s kmetijskim zemljiščem med tožnikom in stranko z interesom odobren in v 2. točki izreka zavrgla vlogo tožeče stranke za odobritev pravnega posla nakupa kmetijskih zemljišč z dne 5. 8. 2013. Glede na to, da se sodišče v celoti strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem in uporabljenimi materialnimi predpisi navedenimi v izpodbijani odločbi, se sodišče v izogib ponavljanju nanje sklicuje in jih ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

13. V obravnavanem primeru je tožnik vložil tožbo sam in po pooblaščenki, obe tožbi z istim datumom 12. 8. 2015, prejeti na sodišče 13. 8. 2015. Tožnik po pooblaščenki v tožbi uveljavlja napačno uporabo materialnega prava, ker je nepravilno uporabljena pravnomočnost sklepa in sodbe Okrožnega sodišča v Celju številka P 137/2006 z dne 25. 10. 2012, katere dispozitiv ima 3 točke in ne samo 2, kot to upošteva izpodbijani upravni akt. Točke A I., B I. in B II. tega sodnega akta namreč niso izvršljive brez točke B III. in tudi ne smiselne. Le z odločitvijo sodišča pod točko B III. nastopi pravnomočnost tega sklepa in sodbe.

14. Tožbeni ugovor ni utemeljen glede na to, da iz prej navedenega sklepa in zamudne sodbe sodišča ter sodne potrditve pravnomočnosti na prvi strani navedenega akta zelo določno izhaja, da je odločba postala pravnomočna v delu A I., B I. in B II. (bistveni sta samo točki B I. in B II.) že dne 18. 9. 2013. To pomeni, da je točka B III. izreka sodbe, v katerem je sodišče tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo, pravno „neodvisen“ od ostalih točk izreka sodbe in se nanaša na dolžnost sklenitve prodajne pogodbe, za vse nepremičnine, ki so navedene v ponudbi z dne 5. 10. 2005 in pod enakimi pogoji kot so navedeni v tej ponudbi, ker bo v nasprotnem primeru takšno pogodbo nadomestila ta sodba. Ker je Višje sodišče v Celju s sodbo Cp 4/2014 z dne 12. 6. 2014 odločilo samo o navedeni točki B III. oziroma njeni vsebini, je tako postala s to sodbo pravnomočna samo ta točka, ki pa ni bistvena za začetek postopka odobritve pravnega posla. Sodišče tako zavrača trditev tožnika, da naj bi šele s prej navedeno sodbo Višjega sodišča v Celju nastopila pravnomočnost sklepa in zamudne sodbe. Tožnik bi tako moral glede na prej navedeno pravnomočnost in izvršljivost sodbe v točkah B.I in B.II upoštevati tek 60 - dnevnega roka po 22. členu ZKZ od njune pravnomočnosti dne 18. 9. 2013 dalje, ki pa ga je nesporno med strankama zamudil. 15. Sodišče se v nadaljevanju tako ni spuščalo v tožbene ugovore, ki jih je navedel sam tožnik v tožbi in se nanašajo na vprašanje pravnomočnosti odločbe državnega organa (materialna oziroma formalna pravnomočnost), ker ti ugovori ne vplivajo na drugačno odločitev sodišča. 16. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in je odločba na zakonu utemeljena.

17. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.