Jedro

Vlaganja, kot sta jih v trditveni podlagi opisala tožnika, niso takšna, da bi z njimi nastala povsem nova stvar, kar bi lahko imelo stvarnopravne učinke. Gre za adaptacijo že obstoječega bivalnega objekta, kar pa lahko predstavlja le podlago obligacijskemu zahtevku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožnika sta dolžna toženki v roku 15 dni povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 1.154,88 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila, sama pa krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov, da je izvršba, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. In 59/2010, v povezavi z izvršilnim postopkom Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 123415/2009, med upnikom P., d.d., in dolžnico G., s.p., glede izvršilnega sredstva prodaje nepremičnin v solasti dolžnice do 1/6 na parc. št. 758/16 in 758/4, obe vl. št. 1401, k. o. X., nedopustna. Tožnikoma je naložilo, da sta dolžna toženki povrniti njene pravdne stroške v višini 1.791,00 EUR.

2. Zoper sodbo vlagata pritožbo tožnika zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odločitev sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oz. podrejeno, da odločitev razveljavi in zato vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Odločitev sodišča je preuranjena tako glede soglasja glede vlaganj oz. nastanka nove stvari, kot glede privolitve ostalih solastnikov, da priznavajo tožeči stranki, da je ustvarila novo stvar in postala lastnica nepremičnin 758/16 in 758/4, obe k. o. X. Obstajati mora načelo ravnovesja v odnosu do tistega, ki je določeno pravico pridobil, pa je ni vpisal v zemljiško knjigo. Pridobitev pravice tožnika utemeljujeta na stvarnopravni zakonodaji. Dokazala sta, da je na sporni nepremičnini nastala nova stvar in je namembnost stvari bistveno spremenjena. To so izpovedale tudi priče, zlasti gradbenik Š. S., izhaja pa tudi iz listinske dokumentacije v spisu. Sodišče ni dopustilo dokaza z izvedencem gradbene stroke, ki bi lahko ugotovil, da je tisto, kar navajata tožnika, res. Gre za kompleks nepremičnin, namenjen stanovanjski in poslovni uporabi na parc. št. 758/4, 758/16, 758/11, 755/4 in 755/9, k. o. X. Z gradnjo je bilo poseženo na zemljišči, ki sta predmet te tožbe in sta bili pozidani. Pozidava je poočitena v zemljiškem katastru. Kdo je vlagal, ni sporno. Priča Š. S. je potrdil, da so bili kletni prostori v stanovanjski hiši spremenjeni v poslovne prostore, zato je bistveno spremenjena uporabnost stanovanjske hiše. Iz geografskega prikaza se vidi, da so pozidana zemljišča z objektom, ki glede parc. št. 758/16 predstavlja sestavni del gradnje na parc. št. 758/4. Tožnika sta prepričana, da gre tudi pri parc. št. 758/16 za gradnjo na tujem svetu, ki omogoča pridobitev lastništva na navedeni parceli. Enako velja za stanovanjsko hišo na parc. št. 758/4. Bistveno je, da so se pomožni stanovanjski prostori spremenili v poslovne prostore, stanovanjski prostori so drugače razporejeni, sestra N. Š. pa je potrdila tudi, da sta tožnika naredila prizidek, povečala dnevno sobo in kuhinjo. Njeni izpovedbi nihče ni oporekal. Hišo je bilo potrebno prenoviti, saj je bila v osnovi sezidana leta 1950 in z majhnimi sredstvi. Odločitev sodišča, da do spremembe uporabnosti objekta ni prišlo, je zato preuranjena. Tožnica in njen pokojni mož sta bila soinvestitorja in sta delala v soglasju s tožničinimi starši. Šlo je za skupno gradnjo, tako da so prostori postali primerni za bivanje. Priča N. Š. je povedala, da je bilo že v zapuščinskem postopku v letu 2000 ugotovljeno, da sta sporni parceli tožničini, to so se ustno dogovorili, formalno pa niso uredili. Vzrok je bila bolezen moža prve tožnice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upoštevajoč razpravno načelo (7. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP) sodišče odloča o zahtevkih strank tako, da s pomočjo dokaznega postopka ugotavlja resničnost oz. neresničnost s strani strank zatrjevanih dejstev. Dokazni postopek je torej namenjen dokazovanju resničnosti oz. neresničnosti zatrjevanih dejstev, ne more pa nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Te v pritožbi, razen če stranka izkaže, da dejstev oz. dokazov brez krivde ni mogla predložiti do prvega naroka, tudi ni več dovoljeno širiti (1. odstavek 337. člena ZPP).

5. Tožeča stranka je v tožbi in v prvi pripravljalni vlogi (edinih dveh relevantnih vlogah do prvega naroka) navedla, da ima na 1/6 nepremičnine, last N. Š., na parc. št. 758/16 in 758/4, k. o. X., pravico, ki preprečuje izvršbo, to je lastninsko pravico. To naj bi pridobila bodisi zaradi pravnega posla, saj je omenjeni nepremičnini odkupila, bodisi originarno z gradnjo na tujem svetu. Glede sklenitve pravnega posla pritožba ne izpodbija odločitve sodišča prve stopnje, da tožnika lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe nista pridobila. Pritožbeno sodišče je zato odločitev v tem delu preizkusilo le na podlagi razlogov, na katere pazi v okviru uradnega preizkusa, pri čemer je ugotovilo, da kršitve niso podane.

6. Glede originarne pridobitve lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu pa sta tožnika navedla, da je objekt zgradil pred 40 leti oče tožnice, ona in njen pokojni mož pa sta ga prenovila, povečala, izdelana je bila fasada, vgradili so se različni materiali, izvedena so bila mizarska dela, dela na oknih, montirane rolete, opravljena slikopleskarska dela, narejena fasada, balkon in nova vrata (V. točka prve pripravljalne vloge tožeče stranke). Izhajajoč iz omenjene trditvene podlage pritožbeno sodišče nima pomislekov v odločitev prvostopnega sodišča, da tožnika pogojev za originarno pridobitev lastninske pravice na podlagi določil 24. do 26. člena Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) nista izkazala. Tožnika namreč nista navedla, da bi se z lastniki zemljišča pred gradnjo dogovorila, da bosta zaradi gradnje pridobila lastninsko pravico na novi stvari. Torej sta graditelja vedela oz. bi lahko vedela, da gradita na tujem svetu, zato pogoji za pridobitev lastninske pravice iz 24. člena ZTLR že iz omenjenega razloga niso izpolnjeni. Vlaganja, kot sta jih v trditveni podlagi opisala tožnika, pa tudi niso takšna, da bi z njimi nastala povsem nova stvar, kar bi lahko imelo stvarnopravne učinke. Gre namreč za adaptacijo že obstoječega bivalnega objekta, kar pa lahko predstavlja le podlago obligacijskemu zahtevku in ne stvarnemu, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Zgolj dejstvo, da so del obstoječega objekta začeli uporabljati kot poslovni prostor (kar v okviru trditvene podlage tožnika zatrjujeta šele v pritožbi in zato prepozno), tega ne spremeni. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca gradbene stroke, saj bi slednji lahko ocenil le pravočasno zatrjevana vlaganja, ta pa niso bila takšne narave, da bi lahko privedla do originarne pridobitve lastninske pravice. Tožeča stranka na zadnjem naroku zavrnitve tega dokaznega predloga tudi ni grajala, kot bi morala, če bi štela, da so ji kršene njene procesne pravice. (določilo 286b člena ZPP).

7. Sodišče je prepričljivo obrazložilo, zakaj ne verjame, da sta tožnica in njen pokojni mož hišo povečala s prizidkom, tej dokazni oceni pa v celoti sledi tudi pritožbeno sodišče. Tožnica namreč ob zaslišanju sploh ni omenila izgradnjo prizidka, prav tako tudi ne zidar Š. S., niti solastnica hiše M. B. Dejstvo povečanja obstoječega objekta je potrdila zgolj priča N. Š., vendar pa o podrobnostih glede obsega izvršenih vlaganj ni znala odgovoriti. Pritožbena sklicevanja na bistveno spremembo obstoječega objekta zaradi spremembe namembnosti in prizidave glede na navedeno niso utemeljena.

8. Tožnika se v pritožbi tudi neutemeljeno sklicujeta na podatke GURS o objektih na parc. št. 758/16, saj v zvezi z gradnjo na tej parceli konkretne trditvene podlage nista podala.

9. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo kakšnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi v okviru uradnega preizkusa, je slednje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje na podlagi določila 353. člena ZPP.

10. Ker tožnika s pritožbo nista uspela, sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, toženki pa sta dolžna povrniti njene stroške, ki jih je ta imela s sestavo odgovora na pritožbo (1. odstavek 154. v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP). Stroške toženke je sodišče odmerilo po priglasitvi, v skladu z Odvetniško tarifo, predstavljajo pa stroške sestave odgovora na pritožbo, povečane za pavšalni znesek poštnih in telekomunikacijskih storitev ter davek na dodano vrednost. Te stroške je tožeča stranka toženi dolžna povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.