Jedro

Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je v skladu s sodno prakso potrebno pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve in ne morda kasneje, namenjeno le njemu in nikomur drugemu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v I. in III. točki potrdi odločba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z navedeno odločbo ugotovilo, da spadajo v skupno premoženje pravdnih strank nepremičnine: parcela A/11, A/8 in A/9, vse k. o. D., na katerih pripada tožeči stranki (v nadaljevanju tožnica) delež v višini ene polovice (½) in toženi stranki (v nadaljevanju toženec) delež v višini ene polovice (½), v presežku (za ugotovitev višjega deleža tožeče stranke – do 7/10) je tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Zavrglo je tožbeni zahtevek na ugotovitev, da v skupno premoženje ne spada oprema kuhinje in dnevne sobe na naslovu D. ../d (II. Točka izreka). Odločilo je, da je tožnica dolžna tožencu povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 1.991,51 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, uveljavlja predvsem zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče je nekritično sledilo pričam toženca, njegovi sestri D.K. ki je izpovedala, da sama osebno ni pomagala pri gradnji stanovanjske hiše, da je le pomagala zlagati opeko, drugače ne. Glede hrane je povedala, da so tudi dali, da je bila njena mama v času gradnje še živa, v nadaljevanju pa, da ni dostikrat prihajala k pravdnima strankama, dvakrat, trikrat na leto. Tako ni mogoče slediti njenim navedbam o pomoči staršev toženca pri gradnji nepremičnine. Priča A.K. (mama tožnice) je izpovedala, da je v celoti sama skrbela za hrano delavcev pravdnih strank, da ji je mama toženca poslala le dve ali tri kokoši. Tako so trditve toženca, da je njegova mama občasno prispevala meso za kuhanje, kontradiktorne izvedenim dokazom. Prav tako ni izkazano, da bi toženec nudil pomoč tožničinim staršem, sodišče ni pojasnilo, kako je prišlo do tega zaključka. V tem delu je sodba pomanjkljiva in v nasprotju z izvedenimi dokazi. Sodišče se je zmotno opredelilo do pomena daril, ki jih je tožnica dobila od staršev. Obdarovana je bila izključno ona sama. Namen njenih staršev in brata S.K. je bil obdarovati zgolj tožnico, kar sta potrdili priči ob zaslišanju. Nasprotna ugotovitev sodišča ni v skladu s podatki v spisu in predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Za domnevo, da so bila darila dana obema zakoncema ni pravne podlage. V vsakem posameznem postopku je treba ugotavljati, komu so bila darila dana. Sodišče je tudi nekritično sledilo navedbam toženca glede „šperovcev in trama“ za gradnjo gospodarskega poslopja, saj je tudi to bilo v času daritve namenjeno le njej. Zmotna je ugotovitev sodišča, da ni dokazala, da bi njen oče financiral dovoz do hiše, saj sta o tem prepričljivo izpovedala njena mama in brat B.K.. Sodišče ni pojasnilo svojega zaključka, da je toženec njenima staršema nudeno pomoč vračal. Tožnica je tudi izkazala finančno pomoč njenih staršev v višini 10.000,00 ATS in da je znesek bil podarjen le njej, kar ne morejo izpodbiti besede očeta tožnice, da se znesek podarja, da se bosta čim prej vselila v hišo. Sodišče je brez upravičenega razloga zavrnilo predlagani dokaz za imenovanje izvedenca gradbene stroke, ki bi ocenil pomoč sorodnikov toženca in primerjal pomen teh za pridobitev skupnega premoženja pravdnih strank. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje, tožencu pa naloži povrnitev stroškov pritožbe.

3. Toženec je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenih navedbam, predlagal zavrnitev pritožbe in povrnitev stroškov pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje) ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Med pravdnima strankama ni sporno, da spadajo uvodoma navedene nepremičnine v njuno skupno premoženje, sporna je porazdelitev deležev na njih. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki niso sporne, sta tožnica in toženec živela v zunajzakonski zvezi od leta 1986 do oktobra 2016, imata enega sina (rojenega 1987). Oba sta bila v času intenzivne gradnje zaposlena in sta ves zaslužen denar vlagala v izgradnjo stanovanjske hiše, prav tako odpravnine. Tožnica je skrbela za dom, gospodinjstvo in sina pravdnih strank, toženec pa je na podlagi opravljanja nadur v gospodinjstvo prinesel večji zaslužek, od leta 2003 je tožnica bila brezposelna.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo pravno podlago, ki se upošteva pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju vsakega od zakoncev. Velja domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, ki pa je izpodbojna. Dokazno breme za utemeljitev drugačnega razmerja deležev je na tisti pravdni stranki, ki ga zatrjuje. Pri ugotavljanju, kolikšen je delež vsakega od zakoncev na skupnem premoženju, se upošteva dohodke in druge okoliščine, kot npr. pomoč drugemu zakoncu, prispevek pri varstvu in vzgoji otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanju pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja (59. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR).

8. Tožnica je v postopku zatrjevala, da je bila pomoč (finančna, materialna in v obliki dela) njenih sorodnikov pri gradnji stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja namenjena kot darilo izključno njej, zaradi česar je upravičena do višjega deleža na skupnih nepremičninah.1 Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je v skladu s sodno prakso2 potrebno pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve in ne morda kasneje, namenjeno le njemu in nikomur drugemu. Če ne uspe, kot to v predmetni zadevi ni uspelo tožnici, darilo velja za solastno (posebno) premoženje zakoncev z enakima deležema.3 Kot tako lahko ima vpliv na obseg skupnega premoženja, na porazdelitev deležev zakoncev na njem pa ne.

9. Tožnica v pritožbi prvenstveno oporeka dejanskim ugotovitvam in dokazni oceni, ta naj bi bila pomanjkljiva in neprepričljiva, ugotovitve sodišča pa naj bi bile celo v nasprotju s podatki spisa, kar sicer konkretneje ne pojasni. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju sodišče druge stopnje ugotavlja, da je dokazna ocena, na kateri temelji izpodbijana odločitev, prepričljiva, življenjsko verjetna, logična ter razumna. Zato tudi ni nobene podlage za pritožbeni očitek o kršitvi 8. člena ZPP4 pri oceni izvedenih dokazov.

10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta za hrano in pijačo med gradnjo hiše skrbela starša tožnice in da je občasno meso za kuhanje prispevala tudi mama toženca. V pritožbi tožnica izpodbija predvsem ugotovitev, da bi naj mama toženca prispevala pri pripravi hrane za delavce, ki so gradili hišo. Vendar že v pritožbi hkrati navaja, da je mama tožnice izpovedala, da ji je mama toženca poslala dve ali tri kokoši (l. št. 93), čeprav je hkrati povedala tudi, da ji nihče ni prinesel niti koščka mesa in niti koščka pijače. Glede na nekoliko protislovno izpovedbo tožničine mame in hkrati izpovedbo toženca in njegove sestre, da je meso in tudi zelenjavo občasno prispevala njegova mama, je prepričljiv zaključek sodišča prve stopnje, ko je sledilo izpovedbi toženčeve sestre D.K., da je meso za kuhanje občasno prispevala toženčeva mama.

11. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da ni izkazano, da naj bi toženec tožničinim staršem nudeno pomoč vračal z delom in da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kako je prišlo do tega zaključka. Sodišče prve stopnje je do navedenega zaključka prišlo na podlagi izpovedb zaslišanih strank in prič, kar je prepričljivo obrazložilo na strani 10 izpodbijane sodbe. Pojasnilo je, da je toženec dokazal, da je v zameno za bivanje pri starših tožnice in njihovo pomoč pri gradnji hiše slednjim pomagal škropiti vinograde, prešati, kositi, spravljati les, delati na njivi, kar so potrdile priče. Tako je O.K. (l. št. 87 do 89), svakinja od tožnice, izpovedala, da je toženec včasih tudi pomagal na kmetiji tožničinih staršev. Prav tako slednje izhaja iz izpovedbe priče B.K., brata tožnice (l. št. 100 do 102), ki je prav tako potrdil, da je toženec pomagal na kmetiji pri starših tožnice oziroma tudi njemu, saj je tam živel (nekaj je pomagal pri škropljenju, spravilu lesa, gradnji gospodarskega poslopja, gradnji drvarnice). Tudi priča D.K. je izpovedala (l. št. 90 do 91), da je toženec na kmetiji staršev pomagal, kar ji je toženec večkrat omenil. Pri tem se je sodišče oprlo tudi na izpovedbo tožnice same, ki je prav tako izpovedala, da je toženec pomagal tudi pri njenih starših (l. št. 80).

12. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo tudi, da tožnica ni uspela dokazati, da je bil namen njenih staršev in brata obdarovati le njo. Kot je že pojasnjeno je potrebno namen obdarovanja (ali je bila pomoč namenjena izključno tožnici) ugotavljati ob sami daritvi in ne kasneje, ko je zunajzakonska skupnost razpadla. Sodišče je v tej zvezi navedlo zadostne razloge, zakaj ne verjame tožnici, da so njeni starši in sorodniki pomoč pri gradnji namenili le njej in to kljub izpovedbi matere tožnice in brata S.K., katera sta bila nedvomno zainteresirana za uspeh tožnice v postopku. Iz ugotovitev izpodbijane sodbe, ki niso izpodbijane, pa tudi izhaja, da so starši tožnice toženca sprejeli kot sina. Glede denarja (10.000,00 ATS, kar bi na dan 31. 10. 2016 znašalo 2.290,18 EUR), ki ga je za gradnjo izročil oče tožnice, je tožnica izpovedala, da ji je ta rekel: „to imaš, da bosta prej stanovala v hiši“. Tudi po mnenju sodišča druge stopnje ta izjava v povezavi z drugimi ugotovljenimi dejstvi (da je toženec pomagal na kmetiji tožničinih staršev, da so ga sprejeli kot sina) nakazuje, da je bil denar v času daritve namenjen obema, z namenom, da bi čim prej zaživela v svoji hiši. Glede „ 9 šperovcev in trama“ za gradnjo gospodarskega poslopja je prav tako pritrditi sodišču prve stopnje, da je tudi slednje bilo namenjeno obema. Sicer pa je sodišče prve stopnje glede teh še ugotovilo, da ta material ni bil vgrajen, ker naj bi toženec les za celotno ostrešje kupil v trgovini. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede financiranja dovoza do hiše pravdnih strank, ker sodišče prve stopnje naj ne bi upoštevalo izpovedb prič E.K. in B.K., omenjena glede urejanja dovoza namreč nista ničesar izpovedala.

13. Tudi glede uslug in pomoči ostalih sorodnikov, tako s strani tožnice kot toženca sodišče prve stopnje ugotavlja (str. 9 obrazložitve izpodbijane sodbe), da teh ni mogoče šteti v korist ene ali druge pravdne stranke. Toženec je namreč vsem pomoč vrnil, ali z uslugami ali materialno, kar so zaslišane priče tudi potrdile, kot je to razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe in zapisnikov o zaslišanjih. Pritrditi je tako sodišču prve stopnje, da pomoči, ki so jo pri gradnji skupne stanovanjske hiše nudili sorodniki tožnice, ni mogoče upoštevati zgolj v korist tožnice.

14. Ob navedenem je sodišče prve stopnje, ker je ugotovilo, da prispevka tožničinih staršev in sorodnikov ni mogoče upoštevati pri povečanju deleža tožnice na skupnem premoženju, pravilno zavrnilo dokaz za imenovanje izvedenca finančne stroke, ki bi to pomoč finančno ovrednotil. 15. Sodišče druge stopnje na koncu le še dodaja, da se delež na skupnem premoženju določa na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja. To pa je v danem primeru od začetka zunajzakonske skupnosti do njenega prenehanja. Na višino deležev tako ne vpliva le obdobje gradnje stanovanjske hiše, kot se slednje izpostavlja v pritožbi, temveč celotno obdobje trajanja zunajzakonske zveze. Sodišče prve stopnje pa je v tej zvezi tudi upoštevalo, da je bila tožnica od leta 2003 brezposelna, da se je v letu 2008 na hiši menjalo celotno ostrešje in tudi urejala okolica. Sodišče prve stopnje je tako pravilno pri ugotavljanju višine deležev pravdnih strank na skupnem premoženju upoštevalo dohodke pravdnih strank in druge relevantne okoliščine, ki se v skladu z drugim odstavkom 59. člena ZZZDR upoštevajo pri ugotavljanju višine deležev na skupnem premoženju.

16. Ob vsem navedenem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženju enaka, pri tem pa ni storilo nobene od očitanih kršitev, niti kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in III. točki izreka (353. člen ZPP).

17. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona). Prav tako sam krije stroške odgovora na pritožbo toženec, saj odgovor ni v ničemer doprinesel k razrešitvi zadeve.

1 Nepremičnine sta pred gradnjo pravdni stranki pridobili na podlagi darilne pogodbe od starih staršev tožnice, v postopku s pritožbo pa več ni sporno, da iz tega naslova tožnici ne more pripadati višji delež na njunem skupnem premoženju, saj so nepremičnine na podlagi darilne pogodbe bile podarjene obema zakoncema, vsakemu do ene polovice. 2 II Ips 1087/2008 z dne 16. 12. 2009, II Ips 976/2008 in II Ips 977/2008 z dne 20. 11. 2008, II Ips 257/2012 z dne 13. 11. 2014, VSM sodba I Cp 1050/2013 z dne 8. 1. 2014. 3 Tako Žnidaršič, Premoženjska razmerja med zakoncema, Bonex založba, Ljubljana, 2002, str. 436-437. 4 Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.