Jedro

Če sodišče prve stopnje spremeni pravno kvalifikacijo kršitve tako, da ravnanje delavca opredeli kot lažjo kršitev delovnih obveznosti, mora to obrazložiti ter navesti, zakaj očitane nepravilnosti ne morejo predstavljati hujše kršitve delovnih obveznosti, kot jih je opredelil delodajalec.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in disciplinska sklepa tožene stranke z dne 4.8.1994 ter z dne 31.8.1994 spremenilo tako, da je namesto disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja tožniku izreko disciplinski ukrep javni opomin. Pri tem je ob identično ugotovljenem dejanskem stanju tožnikovih kršitev, ko je kot grobar puščal plohe, ki jih je uporabljal pri kopanju grobov in pripravi pogrebov, razmetane po pokopališču, to ravnanje v smislu toženkinega pravilnika o disciplinskem postopku pravno okvalificiralo kot lažje kršitve, to je malomarno opravljanje dela, ki ne predstavlja hujše kršitve in neurejenost delovnega prostora oz. okolja, kjer delavec dela, namesto v disciplinskem postopku ugotovljenih hujših kršitev, to je neizvrševanje oz. neredno izvrševanje del in nalog, ki so posebnega družbenega pomena ter škodovanje ugledu podjetja. Posledično je ugotovilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo in mu priznalo neprekinjene pravice iz delovnega razmerja ter toženi stranki naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo ter mu povrne stroške postopka.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno spremembo v smeri zavrnitve zahtevka. Pri tem opozarja, da toženka opravlja komunalno službo, kot dela posebnega družbenega pomena, kamor se uvršča tudi pogrebna služba, v okviru katere je bil zaposlen tožnik. Tožnikovo delo je bilo še posebej izpostavljeno, saj se zahteva posebna pieteta do pokojnikov in pokopališč ter je bilo neprestano na očeh prizadetih krajanov in krajevnih skupnosti. Na tožnikove nerednosti pri pospravljanju plohov so opozarjale tudi krajevne skupnosti. Tožnik je bil že večkrat disciplinsko obravnavan. Nazadnje mu je bil le nekaj mesecev pred kršitvijo zaradi uživanja alkohola med delom izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 6 mesecev. Poleg tega je toženka v pritožbi opozarjala, da pri dosoji pravic iz delovnega razmerja za nazaj sodišče ni upoštevalo, da je bil tožnik vmes zaposlen pri drugem delodajalcu.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, da je tožnik storil v disciplinskem postopku očitana mu ravnanja, to je, da je kot grobar v nasprotju z navodili puščal na pokopališču v A. večje število plohov, ki so se uporabljali pri izkopih jam in ob pogrebih, razmetanih po pokopališču, namesto da bi jih po končanih pogrebih pospravljal v mrliško vežico in da je za tako ravnanje tudi disciplinsko odgovoren.

Ob takih ugotovitvah pa je ocenilo, da tožnikovo ravnanje nima znakov očitanih hujših kršitev, to je neizvrševanje oz. neredno ali nepravočasno izvrševanje del oz. nalog, ki so posebnega družbenega pomena in škodovanje ugledu podjetja pri delu ali v zvezi z delom (3. in 15. tč. 33. člena pravilnika o disciplinskem postopku tožene stranke), ne da bi za takšno oceno navedlo razloge. Zato je v tem delu podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 13. tč. 354. člena ZPP.

Prvostopno sodišče je pri tem samo kvalificiralo tožnikova ravnanja kot lažji kršitvi delovnih obveznosti iz 8. tč. (neredno, nepravičasno ali malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti, kolikor to ne predstavlja hujše kršitve) in 4. tč. (neurejenost delovnega prostora ali del, kjer delavec dela) 32. člena pravilnika o disciplinskem postopku. Tudi takšne kvalifikacije tožnikovih kršitev prvostopno sodišče ni posebej obrazložilo. Glede na ugotovljena dejstva pa pritožbeno sodišče resno dvomi v pravilnost takšne kvalifikacije, saj tožena stranka tožniku ni očitala, da bi imel neurejen delovni prostor, temveč da je puščal nered v obliki razmetanih plohov na pokopališču, kjer je delo že končal, torej v času, ko to ni bil njegov delovni prostor. Ker so se očitana dejanja nanašala na eno od rednih dejavnosti tožene stranke, kot javnega podjetja (glej 7. tč. 5. člena Odloka SO B. o organizaciji tožene stranke - priloga B 2 spisa), bi moralo prvostopno sodišče glede na opredelitev lažje kršitve po 8. tč. 32. člena pravilnika izrecno navesti, zakaj ugotovljene očitane nepravilnosti pri delu tožnika ne morejo predstavljati hujše kršitve delovnih obveznosti.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče v skladu s 1. odst. 369. člena ZPP, ki je veljal v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče z vidika zakonitosti izrečenega disciplinskega ukrepa ponovno presoditi utemeljenost pravne kvalifikacije tožnikovih disciplinskih kršitev in pri tem izhajati tudi iz pomena dejavnosti tožene stranke ter preveriti, kaj je tožnikovo ravnanje pomenilo z vidika ohranjanja ugleda tožene stranke pri naročnikih in uporabnikih njenih storitev, saj bo le na tak način lahko ugotovilo dejansko težo tožnikovih kršitev in bistvene elemente, potrebne za pravilno pravno kvalifikacijo očitanih ravnanj. V tej zvezi naj sodišče po potrebi izvede tudi predlagane dokaze z zaslišanjem predstavnika tožene stranke in predstavnika KS A. Kolikor bo sodišče po tako dopolnjenem postopku prišlo do zaključka, da je tožnik dejansko storil očitane hujše kršitve, naj zavzame tudi stališče, ali so bile pri tem podane kvalifikatorne okoliščine iz 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), saj se je v tem primeru tožena stranka očitno odločila za samostojni izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja, čeprav naj bi sporne kršitve tožnik storil v pogojni dobi (dne 1.6.1994 je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 6 mesecev), v svojem pravilniku pa tožena stranka nima v naprej določenih hujših kršitev, za katere bi bil izrek disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja obligatoren.

Po dopolnitvi postopka v nakazanih smereh bo lahko sodišče o zadevi zakonito odločilo.