- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep Cpg 362/99
ECLI:SI:VSKP:1999:CPG.362.99 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem le-ta priznava obstoj upnikove terjatve, navaja pa, da je bil sklenjen z upnikom dogovor o obročnem plačilu, je treba obravnavati kot ugovor zoper del, v katerem je dovoljena izvršba.
Izrek
: Pritožbi upnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi zavrne.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi opr.št. Ig 251/99 z dne 13.4.1999 razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v tč. 2 izreka, odločilo pa, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Kopru.
Zoper ta sklep se pritožuje upnik po svojem pooblaščencu in sicer iz razlogov po 3. tč. 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga razveljavitev oz. spremembo izpodbijanega sklepa. V pritožbi navaja, da ugovor dolžnika ni obrazložen, saj dolžnik ni priložil za svoje trditve nobenih dokazov. V predmetni zadevi dolžnik celo prizna dolg, v ostalem pa se sklicuje le na neke ustne dogovore samih strank.
Pritožba upnika je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v nasprotju z določilom 2. odst. 53., 1. odst. 61. in 2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Glede na vsebino dolžnikovega ugovora je treba njegov ugovor šteti sploh samo kot ugovor v smislu 3. odst. 62. čl. ZIZ, torej, da dolžnik izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo. Tako dolžnik zoper del, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sploh ne ugovarja. V takem primeru pa se po izrecnem določilu 3. odst. 62. čl. ZIZ postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. V tem pogledu pa ugovor glede na določilo 2. odst. 53. čl. ZIZ res ni obrazložen, saj dolžnik ne navaja dejstev, s katerimi bi ugovor utemeljeval, zlasti pa tudi ni predložil nobenih dokazov.
Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen.