Jedro

Pritožbeno sodišče se z obveznostjo plačila zneskov 23,50 EUR s pripadki in 17,96 EUR s pripadki, upoštevajoč da gre za gospodarski spor in da je (bila) vrednost spornega predmeta 8.773,19 EUR s pripadki ter upoštevajoč načelo „de minimis non curat praetor“, ni ukvarjalo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki I izreka glede zneskov 680,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 1. 2013 dalje, zneska 132,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 3. 2013 dalje in zneska 823,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 3. 2013 dalje (deseta, enajsta in dvanajsta alineja) razveljavi.

V preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo (in sklepom, sklep ni predmet pritožbenega postopka) je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 70507/2013 z dne 9. 5. 2013 vzdržalo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka (delno) ter tožencu naložilo, da tožniku plača znesek 1.551,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 1. 2012 dalje ter druge številne navedene zneske v točki I izreka sodbe v osemnajstih alinejah (z natančno navedenimi zneski in zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenih datumov dalje). Naveden sklep o izvršbi je glede v točki II in III navedenih zneskov razveljavilo ter v tem delu postopek ustavilo oziroma tožbeni zahtevek zavrnilo, toženi stranki pa še (točka IV izreka) naložilo, da tožeči stranki povrne 339,00 nadaljnjih pravdnih stroškov v roku petnajst dni s pripadki v primeru zamude.

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec. V pritožbi opozarja, da je tožnik glede zneskov 680,99 EUR s pripadki, 132,53 EUR s pripadki in 823,00 EUR s pripadki tožbo umaknil, kar je sodišče v točki II izreka upoštevalo, kljub temu pa so ti zneski ostali napisani v izreku (točka I izreka sodbe in sklepa). Graja pa tudi odločitev glede zneskov 23,50 EUR s pripadki in 17,76 EUR s pripadki, za katera meni, da sta tožniku napačno prisojena.

3. Na pritožbo je odgovoril tožnik, ki v odgovoru priznava, da je glede zneskov 680,99 EUR s pripadki, 132,53 EUR s pripadki in 823,00 EUR s pripadki res med postopkom umaknil zahtevek in je glede tega odločitev napačna. Ne soglaša pa s pritožbenimi trditvami glede zneskov 23,50 EUR s pripadki in 17,96 EUR s pripadki, saj je glede tega dela izpodbijana sodba pravilna.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ni sporno, da je tožnik tožbo glede zahtevkov 680,99 EUR s pripadki, 132,53 EUR s pripadki in 823,00 EUR s pripadki umaknil, zato je sodišče prve stopnje neutemeljeno (očitno pomotoma) glede navedenih zneskov odločilo (tudi) v točki I izreka (deseta do dvanajsta alineja) in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 70507/2013 z dne 9. 5. 2013 glede navedenih zneskov s pripadki vzdržalo v veljavi,(1) ter tako odločilo o tem mimo oziroma preko zahtevka. Na podlagi 357. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v opisanem delu razveljavilo.

6. Pritožba glede obveznosti plačila zneskov 23,50 EUR s pripadki in 17,96 EUR s pripadki pa je neutemeljena. Pritožbeno sodišče se s tem, upoštevajoč da gre za gospodarski spor in da je (bila) vrednost spornega predmeta 8.773,19 EUR s pripadki ter načelo „de minimis non curat praetor“ ni ukvarjalo. Na podlagi 353. člena ZPP je zato pritožbo toženca v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo (in sklep) sodišča prve stopnje.

7. Upoštevajoč vse okoliščine obravnavane zadeve je pritožbeno sodišče v skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1): Hkrati pa o tem odločilo v II. točki izreka.