Jedro

Sporočilo Interpola, v katerem so navedeni vsi potrebni podatki, je po vseh svojih značilnostih listina, ki je enakovredna odločbi o priporu oziroma zapornemu nalogu.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti je na podlagi mednarodne tiralice, izdane na podlagi pripornega naloga Okrožnega sodišča v Čakovcu IK-I-152/08 z dne 3. 11. 2008, zoper zahtevano osebo K. C. na podlagi drugega odstavka 524. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odredil pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Pripor sme na podlagi izpodbijanega sklepa trajati trideset dni. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno.

2. Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovoril vrhovni državni tožilec, ki meni, da je odreditev pripora utemeljena ter da izpodbijani pravnomočni sklep vsebuje razloge o storjenih kaznivih dejanjih in pripornem razlogu, zaradi česar predlaga zavrnitev zahteve.

3. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo K. C., ki se o njem ni izjavil, in njegovemu zagovorniku, ki v izjavi vztraja pri navedbah, podanih v zahtevi za varstvo zakonitosti.

B.

4. Zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je izpodbijani pravnomočni sklep nezakonit zaradi pomanjkanja formalnih predpostavk, ker sodišče ni preverilo vseh pogojev iz 522. in 523. člena ZKP, prav tako po zagovornikovem mnenju ni podan priporni razlog begosumnosti. Po zagovornikovem stališču bi morala biti mednarodni tiralici priložena vsaj obtožnica oziroma sodba v izvirniku ali overjenem prepisu. Zahtevani osebi bi ta listina morala biti predočena, ugotoviti bi bilo treba tudi procesne predpostavke iz 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 522. člena ZKP. Zagovornik še meni, da K. C. ni begosumen, saj že več kot enajst let živi v Sloveniji, ima ženo in pet otrok, starih od pet mesecev do deset let, policisti so ga prišli iskat na dom, zaradi česar ne gre za osebo, ki bi se skrivala in bi bila prijeta po skrbno načrtovani policijski akciji. Zahtevana oseba je slabše izobražen in nepismen človek, res je bil na Hrvaškem obsojen, vendar je kazen že prestal, po tej obsodbi pa kaznivih dejanj ni več ponavljal. Zato po zagovornikovem stališču ni podan sum, da bi K. C. kam pobegnil. 5. Preiskovalni sodnik sme po določbi 525. člena ZKP na prošnjo tuje države, še preden je ta država vložila prošnjo za izročitev, odrediti pripor, če je podana nevarnost, da se bo tujec s pobegom ali skrivanjem skušal izogniti izročitvi. Po prvem odstavku 525. člena ZKP mora tuja država v prošnji navesti podatke za ugotovitev tujčeve istovetnosti, naravo in označbo kaznivega dejanja, številko odločbe ter datum, kraj in naslov tujega organa, ki je odredil pripor, in izjavo, da bo izročitev zaprošena po redni poti. Pogoj za odreditev pripora na podlagi 525. člena ZKP je obstoj odločbe države prosilke o priporu oziroma temu enakovreden drug akt, obstoj pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP in neogibna potrebnost pripora za zagotovitev tujčeve navzočnosti v postopku odločanja o njegovi izročitvi državi prosilki. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v odločbi XI Ips 7388/2009 z dne 15. 12. 2009. 6. V obravnavani zadevi so bili izpolnjeni vsi zgoraj omenjeni pogoji. Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu ugotovilo istovetnost zahtevane osebe, navedlo konkretne razloge, s katerimi je utemeljilo obstoj pripornega razloga begosumnosti, ter tudi neogibno potrebnost pripora za izvedbo postopka izročitve Republiki Hrvaški. Pri tem je sodišče razumno zaključilo, da mora K. C. na Hrvaškem prestati kazen zapora v trajanju eno leto in dva meseca, kazen pa se lahko izvrši le do 22. 8. 2014; da zahtevana oseba sedaj ve, da utegne biti predan hrvaškim pravosodnim organom; in da je njegov interes, da se izogne prestajanju kazni zapora, na kar kaže tudi njegovo zatrjevanje, da je to kazen že prestal, zaradi česar njegove prisotnosti v postopku odločanja za izročitev ni mogoče zagotoviti drugače kot s priporom. V sodbi I Ips 103/2004 z dne 15. 4. 2004 je Vrhovno sodišče obrazložilo, da je sporočilo Interpola, v katerem so navedeni vsi potrebni podatki, po vseh svojih značilnostih listina, ki je enakovredna odločbi o priporu oziroma zapornemu nalogu. V obravnavani zadevi so v sporočilu Interpola navedeni osebni podatki zahtevane osebe, priložena je njegova fotografija, opravilna številka tiralice, datum njene izdaje, sodišče ter ime sodnice, ki jo je izdala, zaradi katerega kaznivega dejanja je bila izdana, opravilna številka in datum sodbe, s katero je bila izrečena kazen, ter napotilo, da se K. C. odvzame prostost z namenom izročitve Republiki Hrvaški in se o tem obvesti pristojni hrvaški organ ter Generalni sekretariat Interpola.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so v obravnavanem primeru bili izpolnjeni pogoji za odreditev pripora po 525. členu ZKP. O formalnih predpostavkah za izročitev zahtevane osebe iz 522. in 523. člena ZKP bo sodišče odločalo, če oziroma ko bo prejelo prošnjo Republike Hrvaške za izročitev. Zagovornik je prezrl, da se s priporom po 525. členu ZKP zagotovi zgolj navzočnost zahtevane osebe v postopku za izročitev.

8. Z navajanjem, da ni podan priporni razlog begosumnosti, pri čemer zagovornik podaja lastno oceno ugotovljenih okoliščin, zagovornik ne more uspeti. Zahteve za varstvo zakonitosti po določbi drugega odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

9. Vrhovno sodišče ni ugotovilo zatrjevanih kršitev določb kazenskega postopka, zato je na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti.