Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cp 1352/2015

ECLI:SI:VSLJ:2015:II.CP.1352.2015 Civilni oddelek

povrnitev nepremoženjske škode strah telesne bolečine nevšečnosti med zdravljenjem
Višje sodišče v Ljubljani
26. avgust 2015

Povzetek

Sodba se osredotoča na odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem. Pritožbeni postopek je privedel do znižanja prvotno prisojene odškodnine iz 40.000,00 EUR na 38.000,00 EUR, pri čemer je sodišče ugotovilo, da je bila višina odškodnine za strah, ki je bila prvotno upoštevana ločeno, dejansko že vključena v odškodnino za telesne bolečine. Sodišče je potrdilo, da je treba odškodnino za strah odmeriti znotraj odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti, kar je v skladu z načeli odškodninskega prava.
  • Odškodnina za strah in telesne bolečineSodba obravnava vprašanje, kako se odmerja odškodnina za strah zaradi hospitalizacije in zdravstvenih posegov ter kako se ta odškodnina razlikuje od odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
  • Višina odškodnineSodba se ukvarja z višino odškodnine, ki je bila prvotno določena na 40.000,00 EUR, vendar je bila po pritožbah znižana na 38.000,00 EUR, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je bila prvotna višina odškodnine previsoka.
  • Upoštevanje izvedenskega mnenjaSodišče se ukvarja z vprašanjem, kako je treba upoštevati izvedensko mnenje pri odmeri odškodnine in ali je sodišče pravilno ocenilo dejansko stanje ter mnenje izvedenca.
  • Prekluzija in trditvena podlagaSodba obravnava vprašanje prekluzije in spremembe trditvene podlage, pri čemer se ugotavlja, da tožnik ni prekludiran glede svojih zahtevkov.
  • Dvojno priznanje odškodnineSodišče se ukvarja z vprašanjem, ali je bilo dopustno, da se odškodnina za strah odmeri ločeno od odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Strah zaradi hospitalizacije in zdravstvenih posegov se odmerja znotraj odškodnine zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem in ne kot odškodnina za strah.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v I. točki izreka znesek „40.000,00 EUR „ nadomesti z zneskom „38.000,00 EUR“; višji tožbeni zahtevek pa se zavrne, v preostalem delu se pritožbi prve in druge tožene stranke zavrneta ter se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in prvo ter drugo toženo stranko solidarno zavezalo k plačilu odškodnine v znesku 40.000,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 6. 2010 dalje do plačila. Toženi stranki sta solidarno dolžni tožeči stranki povrniti tudi 4.049,73 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožujeta prva in druga tožena stranka. Prva tožena stranka uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1). Opozarja na spreminjanje trditvene podlage v zvezi z nevšečnostmi tekom zdravljenja, glede katere je bil tožnik prekludiran. Zmotno je bilo ugotovljeno dejansko stanje, ker prvostopenjsko sodišče ni dovolj upoštevalo mnenja izvedenca medicinske stroke. Nasprotuje ravnanju sodišča, ki je mnenje sámo dopolnilo oz. ga ocenilo s stališča splošnega znanja in življenjskih izkušenj. Neutemeljeno je dodalo svoje dopolnitve glede strahu, nevšečnosti, telesnih bolečin in zmanjšanja življenjskih aktivnosti. O morebitnih pomanjkljivostih bi moralo sodišče izvedenca zaslišati na naroku, kar pa ni storilo. Ugovarja višini prisojene odškodnine iz naslova strahu. Enako velja tudi glede odškodnine iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Poročilo o učencu z dne 23. 1. 2015 je bilo predloženo prepozno, zato je tožnik glede tega dokaza prekludiran. Tožnikovo stanje se je po poškodbi v motoričnem smislu popolnoma popravilo - po mnenju izvedenca mu je ostala le blaga do zmerna motnja v duševnem razvoju, ki jo je opisal kot znižanje intelektualnih sposobnostmi in v manjši meri omejen socialni kontakt. Sodišče strokovnega mnenja izvedenca ni dovolj upoštevalo in je uporabilo splošno znanje. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da zniža prisojeni znesek in odloči o stroških postopka; podrejeno pa, da sodbo razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Druga tožena stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka v neutemeljenem delu, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Ocenjuje, da je prisojena odškodnina močno pretirana in ni primerljiva z dosedanjo sodno prakso ter odškodninami za nepremoženjsko škodo v podobnih primerih. Previsoko je odmerjena odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, saj telesne bolečine, ki jih je trpel tožnik, niso bile tako hude, niti niso trajale dolgo časa. Izpostavlja sodne odločbe II Ips 620/2003, II Ips 465/2004, II Ips 776/2006 in II Ips 399/2008, v katerih je bila tožnikom iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem dosojena nižja odškodnina, telesne bolečine pa so bile v vseh navedenih primerih bistveno hujše in tudi daljšega trajanja. Glede nevšečnosti med zdravljenjem opozarja na izvedensko mnenje ter izpostavlja neutemeljenost dopolnitve, ki jo je podalo sodišče. Za takšne dopolnitve in zaključke sodišče nima ustreznega znanja. Tudi glede strahu se sodišče neutemeljeno sklicuje na splošno védenje. Odškodnina zaradi hospitalizacije in zdravstvenih posegov se odmerja znotraj odškodnine zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem in je ni mogoče vključiti v odškodnino za strah. Sodišče je navedene nevšečnosti med zdravljenjem že povzelo in upoštevalo pri odmeri odškodnine zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, nato pa iste nevšečnosti upoštevalo še pri odškodnini za strah. Gre za dvakratno priznanje in odmero odškodnine za isto škodo, kar pa je nedopustno in v nasprotju s temeljnimi načeli odškodninskega prava. Močno previsoka je tudi odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Sodišče je svojo odločitev oprlo predvsem na navedbe tožnika, v celoti pa je prezrlo mnenje izvedenca. Tožniku je ostala blaga do zmerna motnja v duševnem razvoju in ima znižane zgolj intelektualne sposobnosti. Sodišče brez vsake utemeljitve zavrača izvedensko mnenje, pri tem pa gre za popolnoma nerazumljivo odločitev, saj je bil izvedenec postavljen ravno iz razloga, da kot strokovnjak tožnika celostno pregleda in poda mnenje o njegovem zdravstvenem stanju. Pomembno je, da je neposreden stik s tožnikom imel zgolj izvedenec. Poročilo tožnikove razredničarke in ravnateljice ne more imeti želene teže. Neutemeljena pa so tudi predvidevanja sodišča o ozkem krogu slabše plačanih poklicev, ki bodo tožniku na razpolago.

4. Pritožba je bila vročena tožniku, ki je nanjo podal odgovor. V odgovoru pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožbi prve in druge tožene stranke sta delno utemeljeni.

6. Odmera odškodnine za nematerialno škodo pomeni uporabo pravnega standarda pravične denarne odškodnine. Uporaba tega standarda mora biti v vsakem konkretnem primeru individualizirana, upoštevajoč vse konkretne okoliščine, ki se odrazijo pri posameznem oškodovancu. Pri določitvi vsebine pravnega standarda pravične denarne odškodnine v konkretnih primerih oz. pri njegovi individualizaciji je sodišče vezano na kriterije, določene v 179. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) - na stopnjo telesnih bolečin in njihovo trajanje (prvi odstavek 179. člena OZ) ter na pomen prizadete dobrine, pri čemer je treba upoštevati tudi to, da višina odškodnine ne sme iti na roko težnjam, ki niso združljive z naravo in namenom odškodnine (drugi odstavek 179. člena OZ). Poleg individualizacije odškodnine pa je treba pri ugotavljanju pomena prizadete dobrine in namena odškodnine upoštevati tudi objektivne okvire, ki jih je začrtala sodna praksa s prisojo odškodnin v podobnih primerih.

7. V zvezi z očitki, ki jih pritožbi izpostavljata v zvezi z neupoštevanjem izvedenskega mnenja, je treba poudariti, da je izvedensko mnenje – tako kot vsak drug dokaz – podvrženo prosti oceni dokazov in je za sodnika neobvezujoče. V obravnavani zadevi je sodišče izvedensko mnenje dopolnilo še z drugimi dokazi – med drugim tudi s poročilom o učencu z dne 23. 1. 2015 ter prepričljivo argumentiralo verodostojnost in pomembnost dokaza. Zmoten je pritožbeni očitek, da je bil tožnik glede slednjega dokaza prekludiran. V celoti je treba pritrditi stališču prvega sodišča glede (ne)prekludiranosti, za kar so bili navedeni logični in življenjsko prepričljivi argumenti, ki jim pritožbeno sodišče v celoti sledi. Mnenje izvedenca v povezavi s predmetnim poročilom ter izpovedbo tožnikovega očeta daje podlago za odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v prisojenem znesku. Tožniku je ostala blaga do trajna motnja v duševnem razvoju, njegovi dosežki na mentalnem področju so pod pričakovanji za njegovo starost, ima znižane intelektualne sposobnosti, omejen socialni kontakt, zmanjšano razumevanje navodil ter blage motnje spomina in koncentracije, kot ugotavlja v izvedeniškem mnenju izvedenec. Mnenje pa konkretizira poročilo razredničarke in ravnateljice šole, ki je med drugim tudi logopedinja. Poročilo osvetljuje širok spekter tožnikovih težav in na nek način podaja konkretizacijo s strani izvedenca ugotovljene blage do zmerne motnje v duševnem razvoju. Pritrditi je zaključku prvega sodišča, da so življenjske aktivnosti tožnika drastično zmanjšanje, kar utemeljuje prisojeno odškodnino v višini 20.000,00 EUR.

8. Pravilno je postopanje prvega sodišča, ki je poleg izpostavljenih nevšečnosti na strani 7 izvedeniškega mnenja, upoštevalo tudi izvedenčev širši zapis poteka zdravljenja, trditveno podlago in listinsko dokumentacijo, vključno s predloženimi fotografijami. Obrazložitev, ki jo je v zvezi z nevšečnostmi podalo prvo sodišče, ima podlago v predloženih dokazih, zato so neutemeljeni očitki o samovoljnem dopolnjevanju. Prvo sodišče je dopolnitev poglobljeno argumentiralo, pri čemer je povsem očitno, da je izhajalo iz zapisa o poteku zdravljenja, podanega v izvedeniškem mnenju. Dopolnitev glede nevšečnosti se tudi ne nanaša na specifična medicinska znanja, marveč gre za oceno, ki jo na predstavljeni podlagi poteka zdravljenja in splošnega poznavanja čustvovanja otrok lahko poda tudi sodnik. Zato so vsi pritožbeni očitki v zvezi s postavko, ki se nanaša na telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem neutemeljeni. Prisojena višina odškodnine povsem ustreza intenziteti telesnih bolečin ter širokemu spektru nevšečnosti, pri čemer je treba še posebej upoštevati, da jih je trpel majhen otrok. Prav zaradi slednjega tudi niso primerljive odločbe, ki jih izpostavlja pritožba druge tožene stranke. V zadevah II Ips 620/2003, II Ips 465/2004 in II Ips 776/2006 so bili oškodovanci odrasle osebe, ki se z bolečinami in nevšečnostmi spopadajo na drugačen način kot majhen otrok. Zadeva II Ips 399/2008, v kateri gre za petletnega oškodovanca, pa glede na težo poškodb in obseg nevšečnosti prav tako ni primerljiva z obravnavano zadevo.

9. Zmoten je pritožbeni očitek prve tožene stranke, da tožnik nevšečnosti v tožbi ni specificiral. Že v tožbi so podani obširni opisi tožnikovega zdravljenja, iz katerih je mogoče povsem nedvoumno izluščiti tudi nevšečnosti. Povzetek zdravljenja, izhajajoč iz tožbenih navedb, ter povzetek iz izvedeniškega mnenja, si v ničemer ne nasprotujeta, zato so povsem neutemeljeni pritožbeni očitki o spreminjanju trditvene podlage. Dejstvo, da je tožnik v pripravljalni vlogi z dne 24. 12. 2014 povzel izvedeniško mnenje v delu, ki se nanaša na potek zdravljenja in strah, ne pa v delu, ki se nanaša na trajne posledice, saj meni, da ne gre zgolj za blago do zmerno motnjo v duševnem razvoju, ne pomeni spreminjanja trditvene podlage. Tožnik smiselno zatrjuje, da ocena, ki jo je podal izvedenec glede zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ni resnični odraz težav in omejitev, ki jih je v zvezi s to postavko podal v tožbi. Na takšno razlago napotuje tudi nadaljnji zapis v prej citirani pripravljalni vlogi, v katerem že v tožbi opisane težave podrobneje konkretizira. To pa nikakor ne predstavlja spreminjanja trditvene podlage in s tem povezane prekluzije.

10. Neutemeljen je pritožbeni očitek prve tožene stranke o prekoračenju tožbenega zahtevka. Sodišče je z zapisom, „da so bile nevšečnosti tožnika takšne, da bi že lahko zapolnile standard začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti“, zgolj opozorilo na težo in obseg nevšečnosti, iz izpodbijane sodbe pa ne izhaja, da jih je tudi v resnici upoštevalo v okviru duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

11. Utemeljen pa je pritožbeni očitek v zvezi z višino odškodnine za strah, saj je sodišče upoštevalo tudi nekatere nevšečnosti, ki so bile že upoštevane v okviru odškodnine, priznane iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem. Gre predvsem za strah zaradi hospitalizacije in zdravstvenih posegov, ki se, kot pravilno opozarja druga tožena stranka, odmerja znotraj odškodnine zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem in ne kot odškodnina za strah. Zato je bilo treba odškodnino za strah ustrezno znižati. Upoštevaje izvedeniško mnenje ter dejstvo, da je bil oškodovanec majhen otrok je po mnenju pritožbenega sodišča primerna odškonina za strah znesek v višini 3.000,00 EUR, za razliko (2.000 EUR) pa je bilo treba zahtevek zavrniti.

12. Primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki je nastala tožniku v obravnavani zadevi, tako znaša skupaj 38.000,00 EUR, zato je bilo treba sodbo, upoštevaje določbo pete alineje 358. člena ZPP v 1. točki izreka spremeniti in znižati prisojeni znesek odškodnine za 2.000,00 EUR ter za razliko tožbeni zahtevek zavrniti. V preostalem delu pa pritožbi nista utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbi na podlagi določbe 353. člena ZPP zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo prvega sodišča. 13. Kadar pritožbeno sodišče odločbo sodišča prve stopnje spremeni, odloči o stroških vsega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). V obravnavani zadevi sta prva in druga tožena stranka uspeli le z minimalnim delom, zato pritožbeno sodišče, upoštevaje določbo 154. člena ZPP v povezavi s 165. členom istega zakona, v odločitev o stroških ni poseglo.

14. Zaradi minimalnega uspeha v pritožbenem postopku nosita prva in druga tožena stranka svoje pritožbene stroške (154. člen ZPP v povezavi s 165. členom istega zakona). Odgovor na pritožbo pa tudi ni bistveno prispeval k rešitvi zadeve, zato stroške, ki jih je v zvezi z njim imel tožnik, nosi sam (155. člen v zvezi s 165. členom ZZP).

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia