Jedro

Dikcija drugega odstavka 84. člena ZJU "premestitev na /.../ v skladu s tem zakonom" zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v ZJU, ter da je zato treba izdati tudi odločbo o imenovanju v naziv. V ta namen morajo biti ugotovljena dejstva, ki omogočajo sklep, da gre za premestitev v skladu z ZJU, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev. Upravni organ mora zaradi nesuspenzivnosti pravnega sredstva in začetka učinkovanja sklepa o premestitvi odločiti o imenovanju v naziv, v katerem bo javni uslužbenec opravljal dela na drugem delovnem mestu, še pred dokončnostjo in pravnomočnostjo premestitve. Pri tem se mu ni treba ukvarjati z vprašanjem zakonitosti premestitve, posledično pa ne sodišču v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožnico z dnem 15. 6. 2020 razrešil uradniškega naziva prvega kariernega razreda - naziva tretje stopnje: podsekretar ter jo s tem dnem imenoval v uradniški naziv drugega kariernega razreda - naziv četrte stopnje - višji svetovalec I. V obrazložitvi opisuje proces aktivne reorganizacije organa ter navaja, da je bilo z novim Aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Upravni enoti Ljubljana št. 100-13/2020-1 s 26. 5. 2020 (Akt s 26. 5. 2020) ukinjenih pet izpostav kot teritorialno organiziranih notranjih organizacijskih enot organa (Upravne enote Ljubljana) in ukinjen Sektor za upravne notranje zadeve ter vzpostavljeni štirje novi sektorji. Tožnica - javna uslužbenka je pred sprejemom tega akta zasedala delovno mesto vodje izpostave, ki je bilo z Aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Upravni enoti Ljubljana št. 100-12/03-8 z 22. 12. 2013 sistemizirano v uradniškem nazivu prvega kariernega razreda - naziva tretje stopnje: podsekretar. Predstojnik organa (načelnik) je sprejel odločitev, da tožnica ne bo zasedala katerega izmed vodilnih položajev, ki so sistemizirani v Aktu s 26. 5. 2020. Ker pri delodajalcu ni drugega prostega delovnega mesta, sistemiziranega v uradniškem nazivu prvega kariernega razreda - naziva tretje stopnje - podsekretar, je tožnico na podlagi 2. točke 91. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) tega naziva razrešil in jo skladno s tretjim odstavkom 158. člena tega zakona premestil na delovno mesto, ki se opravlja v nazivu prvega nižjega kariernega razreda, to je na delovno mesto višji svetovalec I. 2. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. **Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri med drugim navaja, da za razrešitev iz dosedanjega naziva in za imenovanje v drug, nižji naziv, niso podani utemeljeni z zakonom predpisani pogoji. Izpostavlja, da organ v izpodbijani odločbi ni pojasnil, na kakšen način je preverjal možnosti njene prerazporeditve na novo sistemizirana delovna mesta, ki se opravljajo v nazivu podsekretarja. Zgolj navajanje, da je bila izpodbijana odločba sprejeta na podlagi odločitve načelnika in protispisne navedbe, da so vsa delovna mesta, ki se opravljajo v nazivu podsekretarja, zasedena, ne zadosti standardu obrazložitve, ki je določen v 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Meni, da izpodbijana odločba ni utemeljena niti po vsebini. Glede na navedbe v izpodbijani odločbi namreč organ ni uporabil nobenih kriterijev - edini kriterij je bila odločitev načelnika kot predstojnika organa. Takšno arbitrarno odločanje pa je v izrecnem nasprotju s tretjim odstavkom 158. člena ZJU. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo ter odločbo druge stopnje odpravi, toženki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka v odgovoru na tožbo odgovarja na tožbene navedbe in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

**Odločanje po sodnici posameznici**

5. Sodišče je 16. 6. 2022 sprejelo sklep I U 1479/2020-11, da o zadevi odloča sodnica posameznica iz razlogov po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).1 Ugotovilo je namreč, da se zadeva nanaša na vprašanje zakonitosti razrešitve in imenovanja v uradniški naziv nižjega kariernega razreda v skladu z določbami ZJU, pri čemer relevantno dejansko stanje po presoji senata ni zapleteno, določbe ZJU pa so jasne.

6. Na izrecno vprašanje sodišča na naroku za glavno obravnavo 5. 7. 2022 stranki nista podali nobenega ugovora v zvezi s sestavo sodišča. **Datum odločitve sodišča**

7. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Sodbo je, ob upoštevanju, da v času poletnega poslovanja sodišča (od 15. 7. do 15. 8.) procesni roki v nenujnih zadevah, kakršna je tudi obravnavana zadeva, ne tečejo,2 izdalo po poteku pet dnevnega roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa zvočnega posnetka zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo.3 **Dokazni sklep**

8. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo vse listine v upravnem spisu ter listine, ki jih je v sodnem postopku predložila tožnica, to so priloge A2 do A5. 9. Dokazni predlog za zaslišanje tožnice je bil na naroku umaknjen. Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

**K I. točki izreka**

10. Tožba ni utemeljena.

11. Med strankama je sporna razrešitev tožnice uradniškega naziva prvega kariernega razreda – naziva tretje stopnje: podsekretar in njeno imenovanje v uradniški naziv drugega kariernega razreda - naziv četrte stopnje - višji svetovalec I. 12. Po 84. členu ZJU uradnik izvršuje javne naloge v nazivu (prvi odstavek); naziv se pridobi z imenovanjem po izbiri uradnika na javnem natečaju ali s premestitvijo na zahtevnejše delovno mesto v skladu s tem zakonom ali z napredovanjem v višji naziv (drugi odstavek); uradnik se imenuje v naziv z odločbo, v kateri se določi naziv in datum pridobitve naziva (tretji odstavek).

13. Vrhovno sodišče je v sklepu I Up 111/2016 z 21. 6. 2016 zavzelo stališče,4 ki mu sodna praksa tega sodišča v celoti sledi,5 da vprašanje zakonitosti premestitve ni predhodno vprašanje v upravnem sporu, v katerem je izpodbijana odločba o imenovanju v drug uradniški naziv, kar je tudi predmet predmetnega upravnega spora.

14. Po stališču Vrhovnega sodišča dikcija drugega odstavka 84. člena ZJU "premestitev na /.../ v skladu s tem zakonom" zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v ZJU, ter da je zato treba izdati tudi odločbo o imenovanju v naziv. V ta namen morajo biti ugotovljena dejstva, ki omogočajo sklep, da gre za premestitev v skladu z ZJU, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev.6 Upravni organ mora zaradi nesuspenzivnosti pravnega sredstva in začetka učinkovanja sklepa o premestitvi odločiti o imenovanju v naziv, v katerem bo javni uslužbenec opravljal dela na drugem delovnem mestu, še pred dokončnostjo in pravnomočnostjo premestitve. Pri tem se mu ni treba ukvarjati z vprašanjem zakonitosti premestitve, posledično pa ne sodišču v upravnem sporu.7

15. Glede na takšno razlago ZJU je sodišče presojalo, ali iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožnica imenovana v drug naziv iz razlogov po ZJU in na način, predviden v zakonu. Ni pa presojalo zakonitosti same premestitve.

16. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica s 15. 6. 2020 premeščena na delovno mesto, ki se opravlja v nazivu prvega nižjega kariernega razreda. Iz pritožbene odločbe je nadalje razvidno, da je bila tožnica s sklepom št. 100-4/2020-427 s 15. 6. 2020 na podlagi 1. točke prvega odstavka 149. člena ZJU v zvezi s četrtim odstavkom 158. ZJU z istim dnem premeščena na uradniško delovno mesto višji svetovalec v Oddelku za premoženjskopravne zadeve, Sektorju za kmetijstvo, premoženjskopravne zadeve in področje dela MDDSZ Upravne enote Ljubljana, kar izhaja tudi iz navedenega sklepa, ki je del sodišču predloženega upravnega spisa. Tako ni utemeljen tožbeni ugovor neobrazloženosti izpodbijane odločbe.

17. Iz sklepa Upravne enote Ljubljana št. 100-4/2020-427 s 15. 6. 2020, ki je kot rečeno del upravnega spisa zadeve, izhaja, da je prvostopenjski organ tožnico na podlagi 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 33. člena, 147. člena, 149. člena in prvega odstavka 150. člena ZJU premestil iz uradniškega delovnega mesta vodje izpostave (šifra DM122) v izpostavi Center na uradniško delovno mesto višji svetovalec (šifra DM257) v Oddelku za premoženjskopravne zadeve, Sektorju za kmetijstvo, premoženjskopravne zadeve in področje dela MDDSZ Upravne enote Ljubljana. Ker je bila tožnica z navedenim sklepom premeščena na delovno mesto prvega nižjega kariernega razreda skladno s četrtim odstavkom 158. člena ZJU,8 je po presoji sodišča imenovanje v uradniški naziv drugega kariernega razreda - naziva četrte stopnje - višji svetovalec I v skladu tudi z določbo 85. člena ZJU.

18. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka**

19. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje. 2 Glej: 83. člen Zakona o sodiščih (ZS). 3 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 4 Točke 9, 11 in 12 obrazložitve. 5 Glej: sodbi I U 39/2016, I U 1226/2019 in I U 1484/2020. 6 Glej: sklep Vrhovnega sodišča I Up 111/2016 z 21. 9. 2016, točka 11. 7 Prav tam, točka 12. 8 Po četrtem odstavku 158. člena ZJU ima uradnik, če ga v organu ni mogoče premestiti v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, pod istimi pogoji pravico do premestitve na delovno mesto, ki se opravlja v nazivu istega kariernega razreda ali prvega nižjega kariernega razreda; uradnik se v tem primeru razreši naziva in imenuje v najvišji naziv, v katerem se lahko opravlja delo na delovnem mestu, na katero je premeščen.