Videonadzor na delovnem mestu

Datum

12.09.2024

Številka

07121-1/2024/1063

Kategorije

Delovna razmerja, Video in avdio nadzor

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 9. 9. 2024 od Inšpektorata RS za delo prejeli odstop vašega zaprosila za mnenje glede videonadzornih kamer v proizvodnji, ki se večinoma uporabljajo za nadzor delavcev. Zanima vas, ali je to dovoljeno in pod kakšnimi pogoji.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Videonadzor znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le za namene in pod pogoji, ki so opredeljeni v 78. členu ZVOP-2 (za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanja ali odkrivanja kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali za varovanje poslovnih skrivnosti). Obdelava osebnih podatkov v okviru videonadzora ne sme biti zgolj koristna (npr. za delovni proces), temveč nujno potrebna.

Prepovedano je z videonadzorom snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, razen če je to nujno v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZVOP-2. Pomembno je, da se izvaja videonadzor delovnih prostorov kot takih, ne pa posameznih zaposlenih, ki v teh delovnih prostorih opravljajo svoje delo.

Obrazložitev

Videonadzor znotraj delovnih prostorov (za delovne prostore gre šteti vse prostore in površine, kjer zaposleni opravljajo svoje delovne naloge) ureja 78. člen ZVOP-2, ki določa, da se ta lahko izvaja le, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanja ali odkrivanja kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali za varovanje poslovnih skrivnosti, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi.

Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov in v obsegu, kjer je treba varovati prej naštete interese (praviloma gre za prostore, kjer se ravna s premoženjem ali informacijami večje vrednosti), taka obdelava osebnih podatkov pa ne sme biti zgolj koristna (denimo zaradi optimizacije delovnega procesa), temveč nujno potrebna. Ključno je torej, da se videonadzor izvaja le v tistih delovnih prostorih, kjer je to nujno potrebno za varovanje določene pravne dobrine, in da se izvaja videonadzor delovnih prostorov kot takih, ne pa posameznih zaposlenih, ki v teh delovnih prostorih opravljajo svoje delo. Tretji odstavek 78. člena ZVOP-2 določa, da je prepovedano z videonadzorom snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, razen če je to nujno v skladu s prvim odstavkom tega člena.

Razlogi za izvajanje videonadzora morajo biti ustrezno dokumentirani, utemeljeni in konkretizirani, upravljavec pa mora izpolnjevati tudi druge pogoje, ki jih predpisujeta Splošna uredba in ZVOP-2 (npr. glede obvestila o videonadzoru, varnosti osebnih podatkov, obveščanja posameznikov, vodenja evidenc dejavnosti obdelave in dnevnika obdelave), upoštevaje vsa načela varstva osebnih podatkov iz 5. člena Splošne uredbe. Ob tem poudarjamo, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati.

V kolikor menite, da se videonadzor ne izvaja skladno z navedenimi določbami, lahko podate prijavo Informacijskemu pooblaščencu, pri čemer si lahko pomagate s sledečim obrazcem: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/doc/obrazci/ZVOP/Enotni%20obrazec.docx.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka