Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sklep I Up 110/2017

ECLI:SI:VSRS:2017:I.UP.110.2017 Upravni oddelek

pritožba uporabno dovoljenje stranka v upravnem sporu komisija za tehnični pregled vročitev odločbe
Vrhovno sodišče
21. junij 2017
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pritožnica v postopku izdaje izpodbijanega uporabnega dovoljenja ni bila stranka niti stranski udeleženec, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob predhodnem preizkusu tožbo tožeče stranke zavrglo iz razloga po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Komisija za tehnični pregled opravlja v postopku izdaje uporabnega dovoljenja strokovne naloge in s tem upravnemu organu, pristojnemu za vodenje postopka, predstavlja strokovnega pomočnika in ni stranka oziroma stranski udeleženec.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnica) zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, št. 351-04-55/2004/19 1093-04 TŠ z dne 28. 10. 2016, s katero je bilo investitorju DARS, Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., (v tem upravnem sporu prizadeti stranki) izdano uporabno dovoljenje za avtocesto A2 Karavanke - Obrežje, odsek Kronovo - Smednik, pododsek Kronovo - Dobruška vas od km 0,121 do km 5,791, po tam navedeni vodilni mapi projekta izvedenih del (PID) in geodetskem načrtu novega stanja zemljišča po končani gradnji.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker pritožnica ne more biti stranka v upravnem sporu. Pritožnica ni bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, kar je pogoj za priznanje statusa tožnika v upravnem sporu. Pojasnilo je, da dejstvo, da se je pritožnica udeleževala postopka izdaje uporabnega dovoljenja kot članica komisije za tehnični pregled ne pomeni, da je bila stranka postopka. Na drugačno odločitev pa ne vpliva niti dejstvo, da se je pritožnica udeleževala postopka izdaje enotnega dovoljenja za predmetni objekt in da ji je bilo izpodbijano uporabno dovoljenje poslano v vednost z navadno in ne osebno vročitvijo.

3. Toženi stranki in prizadeti stranki je bila pritožba poslana, a nanjo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je presodilo, da pritožnica statusa stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni imela, pritožnica pa vztraja pri tožbenih, sedaj pritožbenih navedbah, da je tak status imela in da v postopku zasleduje svoj pravni interes in korist. 6. Iz podatkov spisa izhaja, da pritožnica v upravnem postopku ni imela ne položaja stranke ne stranskega udeleženca. V postopku izdaje uporabnega dovoljenja je sodelovala kot članica komisije za tehnični pregled, odločba pa ji je bila poslana, vendar ji ni bila vročena osebno.

7. Prvi odstavek 17. člena ZUS-1 določa, da je v upravnem sporu tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Iz takega zakonskega besedila izhaja, da je status stranke v upravnem sporu pogojen z njenim položajem v upravnem postopku. Oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranke ali stranskega udeleženca, pa sicer ima materialnopravni interes za izid upravnega postopka in upravnega spora, mora za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku v skladu s 43. oziroma 229. členom ZUP, če pa je upravni postopek že končan, pa ima možnost obnove upravnega postopka po 9. točki 260. člena ZUP. Kot je pritožnici pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, lahko tako kot druge stranke oziroma stranski udeleženci, izpodbija upravni akt, ki je izdan v upravnem (v primeru obnove v obnovljenem) postopku, če doseže, da organ stranki prizna položaj stranke oziroma stranskega udeleženca. Sicer pa lahko v upravnem sporu izpodbija sklep, s katerim ji ni bila priznana pravica do udeležbe v postopku izdaje upravnega akta. Po izčrpanju rednih pravnih sredstev v upravnem postopku lahko namreč zoper takšen dokončen sklep vloži tožbo v upravnem sporu v smislu drugega odstavka 17. člena ZUS-1. 8. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob predhodnem preizkusu tožbo tožeče stranke zavrglo iz razloga po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in za svojo odločitev navedlo tudi pravilne razloge. Drugi odstavek 96. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) namreč določa, da je stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja le investitor. Po prvem odstavku 43. člena ZUP se ima sicer pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes, tega pa izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi.1 Pritožnica v postopku izdaje izpodbijanega uporabnega dovoljenja ni bila stranka niti stranski udeleženec.

9. Pritožnica trditve, da je bila stranka v upravnem postopku in tako svoje aktivne legitimacije v tem upravnem sporu tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne more utemeljevati s članstvom (kot soglasodajalka v postopku izdaje enotnega dovoljenja) v komisiji za tehnični pregled.2 Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje glede na določbe ZGO-1,3 opravlja komisija za tehnični pregled v postopku izdaje uporabnega dovoljenja strokovne naloge in s tem upravnemu organu, pristojnemu za vodenje postopka, predstavlja strokovnega pomočnika4 in ne stranke oziroma stranskega udeleženca.

10. Tožnica s svojimi trditvami, da je bila kot stranka udeležena v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, zato ker ji je upravni organ prve stopnje poslal uporabno dovoljenje, ne more uspeti. Pritožnici izpodbijana odločba v skladu z odredbo glede vročanja na tej odločbi ni bila vročena osebno po Zakonu o splošnem upravnem postopku, kot stranki ali stranskemu udeležencu z vročilnico, pač pa navadno. Torej ji je bila poslana le v vednost. Že iz tega izhaja, da upravni organ pritožnici ni priznal statusa stranke oziroma stranskega udeleženca. Poleg tega tudi vročitev sama po sebi ne vzpostavlja položaja stranke. Le vročitvi upravnega akta osebi, ki ni stranka v postopku, in ki jo upravni organ opravi na podlagi zahteve iz drugega odstavka 229. člena ZUP, je mogoče pripisati pomen priznanja pravice, da se oseba udeležuje tujega postopka.5 Neutemeljeno torej pritožnica sklepa, da ji je bil s pošiljanjem izpodbijanega akta konkludentno priznan položaj stranke oziroma stranskega udeleženca.

11. Neutemeljeno pa je tudi sklicevanje pritožnice na to, da ker je bila stranka v postopku izdaje enotnega dovoljenja, je tudi stranka obravnavanega postopka, saj, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, gre za dva različna postopka. Iz enakih razlogov pa za predmetni postopek niso relevantne navedbe v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v postopku izdaje enotnega dovoljenja.

12. Za obravnavani upravni spor niso relevantne navedbe pritožnice, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes za priznanje statusa stranske udeleženke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Kot je Vrhovno sodišče že navedlo v 7. točki tega sklepa mora za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu oseba najprej doseči položaj (stranke ali) stranskega udeleženca v upravnem postopku in šele v primeru neuspeha svoje navedbe za utemeljitev pravnega interesa za priznanje statusa stranske udeleženke uveljavljati v pravnih sredstvih, zoper akt, s katerim ji ta status ni bil priznan.

13. Ker pritožnica ni bila stranka niti stranska udeleženka v postopku izdaje izpodbijanega akta in ker so njene pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ni upravičena oseba za vložitev tožbe zoper izpodbijani akt, in njeno tožbo, na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, pravilno zavrglo.

14. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

15. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavki 154. člena Zakona o pravdnem postopka v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Enako Vrhovno sodišče v sklepih X Ips 206/2012 z dne 26. 9. 2012 in X Ips 177/2009 z dne 23. 9. 2010. 2 Enako Vrhovno sodišče v sklepu I Up 91/2010 z dne 10. 11. 2010. 3 90. člen in nasl. 4 Tako tudi teorija "Gradbeno in uporabno dovoljenje" mag. N. Koselj in mag. L. Štravs et al, Založba Uradni list RS, Ljubljana 2012, str. 299 in nasl. 5 Smiselno tako Vrhovno sodišče v sklepu I Up 27/2016 z dne 20. 4. 2016.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia