- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sodba I Ips 194/98
ECLI:SI:VSRS:1998:I.IPS.194.98 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Po določbah 1. odstavka 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obsojenec in zagovornik, ne pa tudi oškodovanec kot tožilec, oziroma njegov pooblaščenec, ki jo je vložil v obravnavanem primeru, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zahtevo oškodovanca kot tožilca za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno.
Izrek
Zahteva oškodovanca D.L. kot tožilca za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.
Obrazložitev
S pravnomočnima sklepoma, ki sta navedena v uvodu tega sklepa, je bil zavržen obtožni predlog oškodovanca D.L. kot tožilca, ker je bil vložen prepozno.
Oškodovanec je po pooblaščencu odvetniku J.K. zoper ta pravnomočni sklep vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne ugotovitve dneva, ko je bil obtožni predlog dopolnjen, kršitve določb 1. in 3. odstavka 76. člena in 334. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Predlaga, da se oba izpodbijana sklepa razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.
Zahteva oškodovanca kot tožilca za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
Po določbah 1. odstavka 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obsojenec in zagovornik, ne pa tudi oškodovanec kot tožilec, oziroma njegov pooblaščenec, ki jo je vložil v obravnavanem primeru, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zahtevo oškodovanca kot tožilca za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno.